Pri odnosih z javnostmi v organizacijah obstaja velika razlika med njihovim tehničnim izvajanjem in profesionalnim upravljanjem, kjer se ločuje znanje strokovnjakov in strategov od znanja zgolj tehnično podkovanih. Tako obstaja tudi veliko napačnih oz. nepravilnih poimenovanj različnih pojmov, ki ti takoj dajo vedeti, kako dobro je oseba, ki jih uporablja, podkovana na področju komuniciranja.
Vsak izmed nas je že kdaj zasledil poimenovanje službe za “stike z javnostjo”, kar pa je neprimerno in zastarelo saj namiguje na enosmerno in kratkoročno vzpostavljanje komunikacije samo z eno – “splošno” – javnostjo. Bolj stroki primerno je poimenovanje “odnosi z javnostmi”, saj gre pri opravljanju funkcije komuniciranja v organizaciji za vzpostavljanje in ohranjenje dolgoročnih odnosov z mnoštvom javnosti.
V marsikateri organizaciji so odnosi z javnostmi kot funkcija zreducirani zgolj na odnose z mediji, ki predstavljajo le majhen, a pomemben del odnosov z javnostmi, saj so mediji (oz. novinarji in uredniki) le ena izmed javnosti, s katerimi določena organizacija komunicira in vzpostavlja medsebojno koristne odnose. Med najpogostejše javnosti, s katerimi podjetje komunicira, lahko štejemo zaposlene, vodstvo, kupce, dobavitelje, tekmece, lokalno skupnost, lastnike oz. investitorje, medije, aktiviste in vladne organizacije. Zato se podjetja ne bi smela osredotočati samo na komunikacijo z mediji, ampak bi morala h komunikaciji pristopiti bolj celovito.
Prav tako je moč zaslediti, da nekatere organizacije prirejajo “tiskovne konference” ali po domače “tiskovke”. Tudi pri tem poimenovanju, ki je zastarelo in omejujoče, ne moremo mimo dejstva, da mediji, ki obstajajo v našem prostoru, še zdaleč niso samo tiskani mediji. Radijski, televizijski in celo novinarji spletnih strani se prav tako kot novinarji tiskanih medijev pogosto zanimajo za delovanje neke organizacije. Če želimo spoštovati tako novinarsko stroko kot tudi stroko odnosov z javnostmi bi bilo primerno, da dogodek na katerega skličemo novinarje z namenom, da jim podrobneje predstavimo novice o naši organizaciji, tudi poimenujemo “novinarska konferenca”. Časi, ko je svet poznal zgolj tiskane medije, so mimo. Lahko rečete, da so to malenkosti, vendar ravno z malenkostmi pokažemo spoštovanje in naš odnos do drugega, dela oz. stroke.
Profesionalno opravljanje poklica strokovnjaka za odnose z javnostmi ni enostavno. Pri našem delu ne gre za zgolj pošiljanje novic novinarjem in odgovarjanje na njihova vprašanja, ampak gre tudi za odgovornost in profesionalnost, ki jo kažemo pri našem delu. Odnose z javnostmi je potrebno opravljati strateško, taktično in na podlagi raziskav sedanje in prihodnje situacije, v kateri se nahaja organizacija.
V Sloveniji imamo kar nekaj organizacij in dogodkov, ki skrbijo za profesionalno držo naših komunikatorjev. Slovensko društvo za odnose z javnostmi (PRSS) in njene številne sekcije, med katere spada tudi naša Študentska sekcija (SS PRSS), skrbimo za pretok informacij in dognanj s področja odnosov z javnostmi.
Prav tako pri nas deluje Slovenska sekcija mednarodnega združenja poslovnih komunikatorjev IABC, od letos pa je v Sloveniji tudi sedež društva mednarodnih študentov za komuniciranje in odnose z javnostmi PRIME. Za vse nas, ki nas zanima organizacijsko komuniciranje, pa so tudi zanimiva različna srečanja in konference na temo odnosov z javnostmi. Datumsko najbližja nam je letos že deseta Slovenska konferenca z odnosih z javnostmi (SKOJ), ki bo od 19. do 21. oktobra potekala v Termah Olimia. Kot študent pa se lahko naši sekciji pridružiš na obisku mednarodnega kongresa PRIME, ki bo novembra v Barceloni, Španiji.
Borut Odlazek
Študentska sekcija
Slovenskega društva za odnose z javnostmi
