Splošno srednješolsko izobraževanje
Splošno srednješolsko izobrazbo se lahko pridobi v izobraževalnih programih gimnazija in maturitetni tečaj.
Gimnazijsko izobraževanje delimo na splošno (splošna in klasična gimnazija) in strokovno (tehniška, ekonomska in umetniška gimnazija). V umetniški gimnaziji se dijaki lahko izobražujejo v glasbeni, plesni in likovni smeri, lahko izberejo tudi smer Gledališče in film.
Vsi gimnazijski programi trajajo štiri leta in se zaključijo s splošno maturo. Opravljena splošna matura omogoča nadaljevanje izobraževanja na vseh področjih univerzitetnega študija ter v študijskih programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja.
Splošno gimnazijsko izobraževanje
V gimnazijski program se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo. Posebni vpisni pogoji veljajo le za programe umetniške gimnazije, z izjemo smeri Gledališče in film. Programa splošne in ekonomske gimnazije se lahko izvaja tudi v športnih oddelkih, namenjenih dijakom, ki so registrirani športniki.
Splošna gimnazija
Predmetnik na splošni gimnaziji sestavljajo naslednji predmeti: slovenščina, matematika, prvi in drugi tuji jezik, zgodovina, športna vzgoja, glasba, likovna umetnost, geografija, biologija, kemija, fizika, psihologija, sociologija, filozofija, informatika. Prvih šest predmetov je obveznih vsa štiri leta šolanja, medtem ko se razporeditev ostalih predmetov lahko razlikuje med posameznimi gimnazijami.
Poleg navedenih predmetov gimnazije ponujajo tudi izbirne predmete, druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela (aktivno državljanstvo in obvezne izbirne vsebine) ter t. i. interdisciplinarne tematske sklope (ITS), ki povezujejo več predmetov.
Klasična gimnazija
Klasična gimnazija ima zelo podoben program kot splošna gimnazija, vendar ima en obvezni štiriletni predmet več, to je latinščina. Na klasični gimnaziji je večji poudarek na učenju tujih jezikov, zgodovine in umetnostne zgodovine.
Maturitetni tečaj
Splošno srednješolsko izobraževanje je mogoče pridobiti tudi z maturitetnim tečajem, ki ga je mogoče opravljati po zaključku srednjega poklicnega in tehniškega izobraževanja ter v nekaterih drugih posebnih primerih. Za vas, bodoče dijake, maturitetni tečaj ne pride v poštev, zato o njem ne bomo izgubljali besed.
Strokovno gimnazijsko izobraževanje
Izobraževalni programi strokovne gimnazije so gimnazijski programi, ki dajejo poudarek določenim področjem. Strokovne gimnazije imajo tako prilagojen predmetnik, ki dijakom omogoča, da poleg splošne izobrazbe pridobijo tudi znanja z izbranega področja.
Ekonomska gimnazija
Ekonomska gimnazije je namenjena dijakom, ki si želijo poleg splošnih znanj pridobiti temeljna ekonomska in poslovna znanja. Na predmetniku zato najdemo predmeta ekonomija in podjetništvo, obvezni izbirni predmeti so poslovanje, ekonomska zgodovina in ekonomska geografija.
Tehniška gimnazija
Tehniška gimnazija je namenjena dijakom, ki si želijo ob pridobivanju splošnih znanj razvijati tehniško mišljenje. Predmetnik je prilagojen tako, da vključuje različne izbirne strokovne maturitetne predmete (npr. biotehnologija, elektrotehnika…), izbirne strokovne predmete (npr. gradbeništvo, kmetijstvo, strojništvo…) in interdisciplinarne strokovne sklope (ISS), ki povezujejo več strokovnih predmetov.
Umetniška gimnazija
Glasbena smer umetniške gimnazije je namenjena dijakom, ki si želijo pridobivati znanje na različnih glasbenih področjih in obvladati različne sestavine glasbene umetnosti. Na voljo je več modulov: Modul A (glasbeni stavek), Modul B (petje-inštrument) in Modul C (jazz-zabavna glasba).
Plesna smer umetniške gimnazije je namenjena dijakom, ki si želijo pridobiti plesna znanja in telesne sposobnosti za ples in izražanje umetnika. Pri plesni smeri dijak izbira med dvema moduloma: Model A (balet) in Modul B (sodobni ples).
Likovna smer je primerna za dijake, ki bi želeli razvijati svojo umetniško nadarjenost in tekom srednješolskega izobraževanja spoznati likovna področja.
Smer Gledališče in film je namenjena dijakom, ki želijo pridobivati znanja na področju dramatike, gledališča, filma in drugih uprizoritvenih umetniških praksa.
Poklicno in strokovno srednješolsko izobraževanje
S poklicno in strokovno izobrazbo dijaki pridobijo poklic in lahko tako po zaključenem šolanju vstopijo na trg dela. Poklicno in strokovno srednješolsko izobraževanje delimo na nižje poklicno izobraževanje, srednje poklicno izobraževanje, srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje ter poklicni tečaj.
Programi poklicnega in strokovnega izobraževanja so objavljeni na spletni strani Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI).
Nižje poklicno izobraževanje
Nižje poklicno izobraževanje traja dve leti in se konča z zaključnim izpitom. Za razliko od ostalih poklicnih in strokovnih programov se v izobraževanje lahko vpišejo tudi tisti, ki niso dokončali osnovnošolskega programa, ali pa so ga zaključili po prilagojenem izobraževalnem programu.
Poklici, ki jih je mogoče pridobiti z nižjim poklicnim izobraževanjem, so:
- obdelovalec lesa,
- pomočnik pri tehnologiji gradnje,
- pomočnik v biotehniki,
- pomočnik v biotehniki in oskrbi,
- pomočnik v tehnoloških procesih ter
- preoblikovalec tekstilij.
Srednje poklicno izobraževanje
Srednje poklicno izobraževanje traja tri leta in se konča z zaključnim izpitom. Uspešno končan izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja dijaku omogoča vpis v programe poklicno-tehniškega izobraževanja.
Poklici, ki jih je mogoče pridobiti s srednjim poklicnim izobraževanjem, so:
- administrator,
- avtokaroserist,
- avtoserviser,
- bolničar – negovalec,
- cvetličar,
- dimnikar,
- elektrikar,
- frizer,
- gastronomske in hotelske storitve,
- geostrojnik rudar,
- gospodar na podeželju,
- gozdar,
- grafični operater
- inštalater strojnih inštalacij,
- izdelovalec kovinskih konstrukcij,
- izdelovalec oblačil,
- izvajalec suhomontažne gradnje,
- kamnosek,
- klepar – krovec,
- mehanik kmetijskih in delovnih strojev,
- mehatronik operater,
- mesar,
- metalurg,
- mizar,
- mlekar,
- oblikovalec kovin – orodjar,
- papirničar,
- pečar – polagalec keramičnih oblog,
- pek,
- polagalec talnih oblog,
- računalnikar,
- slaščičar,
- slikopleskar – črkoslikar,
- steklar,
- strojni mehanik,
- tapetnik,
- tesar,
- trgovec,
- upravljalec težke gradbene mehanizacije,
- voznik,
- vrtnar,
- zidar,
- zlatar ter
- živilec.
Srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje
Šolanje v programih srednjega strokovnega izobraževanja traja štiri leta, v programih, namenjenih dijakom, ki so zaključili srednje poklicno izobraževanje, pa dve leti (t. i. 3+2 programi). Izobraževanje se zaključi s poklicno maturo. Po opravljeni poklicni maturi lahko dijaki nadaljujejo izobraževanje v študijskih programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja, z dodatnimi izpiti iz splošne mature pa tudi na nekaterih univerzitetnih študijskih programih, ki tako možnost dopuščajo.
Poklici, ki jih je mogoče pridobiti s srednjim strokovnim in poklicno-tehniškim izobraževanjem, so:
- aranžerski tehnik,
- ekonomski tehnik,
- elektrotehnik,
- farmacevtski tehnik,
- fotografski tehnik,
- gastronomija in turizem,
- geodetski tehnik,
- geotehnik,
- gozdarski tehnik,
- gradbeni tehnik,
- grafični tehnik,
- hortikulturni tehnik,
- kemijski tehnik,
- kmetijsko-podjetniški tehnik,
- kozmetični tehnik,
- ladijski strojni tehnik,
- lesarski tehnik,
- logistični tehnik,
- medijski tehnik,
- metalurški tehnik,
- naravovarstveni tehnik,
- okoljevarstveni tehnik,
- plovbni tehnik,
- predšolska vzgoja,
- strojni tehnik,
- tehnik elektronskih komunikacij,
- tehnik laboratorijske biomedicine,
- tehnik mehatronike,
- tehnik oblikovanja,
- tehnik optik,
- tehnik računalništva,
- tehnik steklarstva,
- tehnik varovanja,
- ustvarjalec modnih oblačil,
- veterinarski tehnik,
- zdravstvena nega,
- zobotehnik ter
- živilsko prehranski tehnik.
Poklicni tečaj in srednješolski programi nadaljnjega izpopolnjevanja in usposabljanja
Poklicni tečaji so namenjeni tistim, ki si želijo pridobiti strokovno izobrazbo in so končali četrti letnik gimnazije ali zaključni letnik programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe. Poklicni tečaji in programi izpopolnjevanja še niso aktualni za bodoče dijake prvih letnikov.
Novinar
