Napredek tehnologije prinaša spremembe v vsa področja naših življenj. Kot je rekel Klaus Schwab, vodja Svetovnega gospodarskega foruma, živimo na pragu četrte industrijske revolucije.
Revolucija v izobraževanju
Kot velja za vsako revolucijo do zdaj, tudi ta temeljito spreminja naš svet. Minili so časi velikih fabrik in mišičastih delavcev s socialističnih plakatov. Z razvojem dandanašnjih tehnologij se poudarek premika na polje visoko izobražene in specializirane delovne sile, vseživljenjsko učenje postaja norma, otroci pa se morajo čim hitreje naučiti čim več s čim manj slabimi spomini na šolo.
Slednje bo morda omogočil prav razvoj novih digitalnih tehnologij in njihova pametna uporaba v šolah. Epidemija je zagotovo pospešila tranzicijo in tudi najbolj starokopitne prepričala, da se naučijo za silo uporabljati Zoom. A to je le začetek poti. Od uporabe blockchain tehnologije, do prenovljenega kurikuluma, primernejšega za naš zgodovinski moment in učenja preko igre. Oglejmo si novitete, ki jih lahko pričakujemo v šolstvu.
7Učenje preko interneta
Bojda so naši starši hodili v šolo 3 ure v najhujših snežnih nevihtah in se hkrati borili z medvedi (kolikor se to smešno sliši in je stvar postala celo meme, se tem zgodbam ne gre smejati. Kar nekaj jih je resničnih). Naša generacija se je vozila s starši ali avtobusom, kmalu pa morda učenci sploh več ne bodo hodili v šolo. Če izvzamemo sekundarno socializacijo (pa ne bi smeli), lahko učitelji prav vse svoje delo opravijo enako dobro, če ne še bolje, preko interneta. Posneta predavanja ali v živo preko platform, digitalna interaktivna orodja, možnost bolj individualiziranega učenja in še kaj. Samo poglejte Andreja Škrabo, ki je tisočem dijakom pomagal opraviti maturo iz matematike, pa ga nikoli niso videli v živo.
6Igranje igric
Ideja učenja skozi igro ni nekaj novega. Waldorfski ali Montessorijevski način izobraževanja že nekaj desetletij dosegata zavidljive rezultate z učenjem skozi igro. Zdaj metoda prehaja v mainstream. Pouk bi lahko prevzel nekaj lastnosti videoigric: dobivanje točk, nagrad, lestvice uvrstitev. S tem bi ure hitreje minile, učenci bi bili bolj skoncentrirani in se posledično bolje naučili. Izključena ni niti uporaba VR naprav.
5Blockchain
Vedno več izobraževalnega dela in administracije za njim se bo selilo na internet. In čeprav je digitalna redovalnica zdaj varna pred požarom ali poplavo, na spletu nanjo čakajo druge nevarnosti. Da bi se izognili hekerskim napadom, izgubi podatkov, leakom zaupnih informacij, je treba poskrbeti za varnost omrežij in podatkov na njih. Trenutno je najboljši kandidat za to tehnologija blockchain.
4Umetna inteligenca
Če ne spregovorimo o umetni inteligenci, nismo povedali ničesar, mar ne? Prinaša spremembe, ki si jih nismo mogli zamisliti in komaj začenja se. Čeprav je odsvetovano uporabljati ChatGPT za pisanje seminarskih nalog, je še vedno odlično orodje tako za učence kot učitelje. Umetna inteligenca prinaša nove karierne poti in čeprav kurikulumi še niso posodobljeni, se je treba o njej vsekakor izobraževati. Konec koncev je naloga pedagoga pripraviti otroke za prihodnost.
3Učenje mehkih znanj
Z zatonom mišičastih delavcev v velikih fabrikah in vzponom visoko izobraženih specializantov, podjetja vedno bolj iščejo ljudi, ki so vodje, ki znajo nastopati, povezovati in organizirati delo. Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma pravi, da bodo kmalu najbolj zaželjene veščine kritično mišljenje, kreativnost, sposobnost reševanja problemov in čustvena inteligenca. Izobraževalni sistem se bo moral reformirati, da zagotovi učencem primerna znanja. Hkrati pa bo izziv najti ravnovesje med virtualnim poukom in srečanji v živo, kjer se lahko omenjene veščine edino razvijejo.
2Nanoučenje ali boj proti krajšanju pozornosti
Microsoft je med letoma 2000 in 2015 izvajal raziskavo obsega pozornosti (attention span). Ugotovili so, da se je čas pozornosti v povprečju skrajšal iz 12 na 8 sekund. Lansko leto sta Yahoo in OMD Worldwide naredila ponovno raziskavo in ugotovila, da ima »Tik-Tok generacija« obseg pozornosti 1,3 sekunde. Izobraževanje se bo moralo na to hočeš nočeš prilagoditi s t. i. nanoučenjem. To je oblika učenja, pri kateri se snov razdela na majhne kose, petminutne videe, enostranska besedila ipd. Tako je snov lažje prebaviti in učenje ostaja zanimivo. Če bi tudi poskusil nanoučenje ali ga bolje spoznal, si lahko več prebereš v našem prispevku o nanoučenju kot učenju prihodnosti.
1Vseživljenjsko učenje
Četrta industrijska revolucija bo vplivala na vsaj 50 % vseh služb in karier, pravijo. Zato vseživljenjsko učenje še nikoli ni bilo tako pomembno. Skoraj nihče več ne more pričakovati, da bo celo svojo kariero uporabljal znanje, ki ga je dobil med študijem. Morali se bomo ponovno izobraziti, pridobiti nove veščine, skratka, šole nikoli ne bo konec. Tu pa je dolžnost izobraževalnega sistema, da ljudem omogoči in jim pomaga pridobiti nova znanja.
Novinar
