Učenje prav gotovo ni tvoje najljubše opravilo. Pred testi, ustnimi ocenjevanji in bližajočim se nacionalnim preverjanjem znanja je nujno zlo, brez katerega ne gre. Da bo učenje potekalo lažje in hitreje, boš v tem članku našel nekaj napotkov, kako biti maksimalno učinkovit. Kaj pa veš, morda ti bo učenje postalo celo všeč.
Pozitiven odnos do učenja je ključ do boljšega uspeha
Grškega modreca Bianta, ki je iz obleganega mesta edini bežal brez sleherne dragocenosti, so vprašali, zakaj ni ničesar vzel. Odgovoril jim je: »Vse svoje nosim s seboj.«
S tem je želel povedati, da je znanje edina stvar, ki jo imaš zmeraj pri sebi in ki ti je ne more nihče vzeti. Vsaka stvar, ki se jo boš naučil, ti lahko nekdaj pride prav. Učenje je naložba za prihodnost in kdor tako razmišlja, mu bo učenje mnogo lažje.
Najdi svoj pravi stil
Naši možgani imajo tri komunikacijske centre: vidnega, slušnega in čustveno gibalnega. Preko teh centrov iz okolja sprejemamo informacije. Ljudje pa smo si različni in raziskave kažejo, da eden izmed teh centrov bolj izstopa. Najhitreje se boš učil takrat, ko boš ugotovil, ali si bolj zapomniš stvari, ki jih vidiš, slišiš ali pa občutiš.
Vidni (vizualni) tip
35 % ljudi ima bolje razvit vidni center, kar pomeni, da si bolje zapomnijo informacije, ki jih vidijo ali preberejo. Snov si lažje zapomnijo s pomočjo slik in simbolov, prav tako radi podčrtujejo, delajo razpredelnice ali miselne vzorce. Priporoča se, da si vsebine ogledajo na video posnetkih in da si ogledajo čim več primerov.
Primer: Državljanska vzgoja in etika. Poskusi se naučiti predsednike Slovenije po vrsti (Milan Kučan, Janez Drnovšek, Danilo Turk, Borut Pahor, Nataša Pirc Musar). Priporočamo, da si jih najprej napišeš po vrsti. Lahko jih tudi narišeš. Ko se jih učiš, si poglej posnetke njihovih govorov ali pa njihove portrete.
Slušni (avditivni) tip
Najmanj, le 25 %, je slušnih tipov. Informacije si najlažje zapomnijo tako, da jih slišijo. Pogovarjanje s samim seboj v njihovem primeru ni čudno, ampak zelo uporabno. Snov osvojijo tako, da jo ponavljajo na glas. Ob učenju radi poslušajo tudi glasbo. Za slušne tipe je zelo dobro, da se o snovi pogovarjajo s sošolci.
Primer: Materni jezik. Poskusi se naučiti vseh 8 kitic Prešernove Zdravljice. Najprej preberi celotno pesem. Potem se poskusi naučiti prvo kitico. Večkrat jo ponovi na glas, dokler lahko to ponoviš, ne da bi gledal besedilo. Ko ti uspe, pojdi na drugo kitico in ponovi postopek. Ko znaš še drugo, poskusi ponoviti obe naenkrat. Ta postopek ponavljaj vse do zadnje kitice.
Čustveno gibalni (kinestetični) tip
Največ ljudi (40 %) je čustveno gibalnih tipov. Med učenjem se radi gibljejo, bodisi samo z rokami ali nogami, bodisi pa se med učenjem sprehajajo po sobi. Snov si zapomnijo tako, da odigrajo konkretno situacijo. Prav tako obožujejo besedne igre (F=mxa ali Fičo je Mali Avto).
Primer: Tuji jeziki. Poskusi se naučiti sporazumevanja v restavraciji. Tvoj cilj se je naučiti naslednje besede: course (hod), menu (jedilnik), balsamic vinegar (balzamični kis) in medium-rare (srednje pečeno). S prijateljem, bratom, sestro ali s starši zaigraj situacijo v restavraciji. Prijatelj naj bo natakar, ti pa gost, ki želi naročiti 5 hodno kosilo s srednje pečenim zrezkom, pri čemer je gost alergičen na balzamični kis. Ko končata, lahko vlogi tudi zamenjata.
Najpomembnejše pravilo
Z zgoraj naštetimi napotki lahko maksimalno izkoristiš čas za učenje. Če se ti mudi, boš z metodami, ki ustrezajo tvojemu učnemu tipu, najhitreje osvojil snov za test. Ne pozabi pa na to, da je veliko bolje, če se začneš učiti pravočasno. Učenje bo tako manj stresno, hkrati pa ti bo ostalo dovolj časa, da naučeno ponoviš. Ne glede na to, kateri tip učenja ti ustreza, se spomni na pravilo, ki so ga poznali že stari Rimljani: »ponavljanje je mati študija (učenja)« (repetitio est mater studiorum).
Novinar
