Ljudje hrepenimo po sreči in zadovoljstvu vsakodnevno. Ko nas “doleti” pa se vprašamo, kako dolgo bo trajalo in kdo lahko spremeni to srečo. Vnaprej nas je nečesa strah in pozabimo užiti tisti trenutek.
Zadnje čase se počutim prav posebno srečno. Ne spomnim se natanko, kdaj sem se nazadnje počutila tako spokojno in zadovoljno. Sreča in zadovoljstvo, ki ju čutim, sta povezana z izpolnitvijo nekaterih mojih želja, ki so zame bile zelo pomembne. Ko pa je človek srečen, to seveda tudi pokaže. Reakcije drugih ljudi na moje vedenje, ki odraža srečo, pa je bilo različno. Nekateri so se veselili z mano, spet drugi so bili nevoščljivi. Včasih se je pogovor o sreči kar prehitro končal, saj ljudje niso vedeli, kaj naj bi o tem na dolgo in široko govorili. Nemalokrat se mi je celo zgodilo, da so me nekateri želeli “obvarovati” pred pretiranimi srečnimi čustvi, da se ne bi kaj zalomilo.
Vsak je svoje sreče kovač, pravi pregovor, ki nas želi opozoriti, da smo predvsem sami odgovorni za uresničitev svojih želja in s tem tudi za svojo srečo. Srečo namreč ponavadi doživimo takrat, ko mislimo, da smo zadovoljili neko svojo pomembno željo. Žal nemalokrat ljudje verjamemo, da so drugi zadolženi za to, da nas osrečujejo; torej, da nas sreča doleti oz. da nam jo prinese nekdo drugi. To bi res bilo krasno in lepo. Nekdo bi imel srečo privezano na vrvici, okoli bi hodil in bi jo raznašal, mi bi samo sedeli in čakali, da pride do nas in nas osreči. Žal ali na srečo temu ni tako.
Za srečo se je potrebno aktivirati, ne pasivno čakati. In potem, ko nekaj izpolniš, tudi iskreno čutiti srečo ob tem. A žal tudi takrat, ko čutimo srečo, velja, da se je treba pred njo obvarovati. Velikokrat verjamemo v magijo, da če bomo preveč srečni in bomo to tudi preveč pokazali, nas lahko doleti resnična nesreča. Strah nas je čutiti srečo tudi takrat, ko dosežemo nekaj, kar smo si dolgo želeli in nam zelo veliko pomeni. Če to počnemo, potem imamo na razpolago celo paleto neprijetnih občutkov, ki so bolj varni in katere je dovoljeno čutiti. Torej, če smo ravnokar pridobili sanjsko zaposlitev, nekaj, o čemer smo sanjali že dolga leta, pa to ni bilo dosegljivo, si ne upamo biti srečni, da se ne bi kaj “sfižilo”. Takoj začnemo razmišljati, kaj je lahko vse narobe na tem delovnem mestu in kaj vse lahko gre po zlu ter se s tem nekako “obvarujemo” pred tem, da gre resnično kaj po zlu. Žal tudi tukaj ni nobene magije.
Tako sem ljudem, ki so me želeli “obvarovati” pred nesrečo, ki me lahko doleti, ker sem zdaj preveč srečna, kar hitro zabičala, naj pustijo moje veselje pri miru. Prikrajšati samo sebe za tako prijetne občutke, ki me naredijo tako sproščeno, lahkotno, nasmejano, razigrano, se mi pa res zdi najslabše, kar lahko človek sam sebi stori. Zato se nisem pustila in sem uživala in še uživam v svoji sreči kolikor želim. Točno vem, da ta sreča ne bo trajala večno. Točno vem, da se bo spet pojavila nova želja, ki jo bom želela izpolniti in bo moja sreča porušena, a nič zato. Želim uživati tukaj in zdaj, ta trenutek, ki me opozarja, kaj sem zase naredila. Seveda si ljudje želimo, da bi sreča trajala v nedogled. A žal smo tako naravnani, da srečo čutimo nekaj časa, potem pa se pojavijo nove želje in nove poti. In prav je tako. Razvijamo se naprej.
Prijetna čustva so zelo pomembna za vzpostavljanje ravnotežja v življenju in ljudje, ki čutijo srečo ter zadovoljstvo, živijo dlje in so manj bolni. Po drugi strani torej družba lahko zelo vpliva na naš odnos do sreče. Naša sreča pa je odvisna od nas in od izpolnitve naših želja. Prav zaradi tega, ker je morda v nekaterih trenutkih odgovornost prevelika in čutimo, da ji ne bomo kos, je lažje vse prenesti na druge ali na magijo in malo preložiti breme odgovornosti na druge.
Zato, dragi moji, junij je tukaj. Še en dolg in naporen junij, poln izpitnih rokov in stresa, takih in drugačnih obveznosti, ki jih je potrebno dokončati. Potem pa zaslužen, upam da dolg, dopust. Če boste dosegli svoje cilje, boste verjetno srečni. Letos pa še prav posebej izrazite svojo srečo, ker vam bo to le dodatno oplemenitilo počitnice. Jaz sem že izklopila možgane na “off”. Uživam v sadovih svojega truda in se ne bojim prihodnosti. Vem, da se jutri lahko zgodi marsikaj, a vem tudi to, da ne zato, ker se jaz sedaj počutim srečno. Uživajte zaslužene počitnice in dovolite si biti srečni, pa se beremo spet septembra.
