S strani nekaterih članic Univerze v Ljubljani je pred kratkim prišel poziv, da se uvede javno rangiranje študentov na podlagi povprečne skupne ocene predmetov, ki jih je posamezni študent prejel v času svojega študija. Študente bi se tako rangiralo v štiri ali osem skupin (odvisno od velikosti programa), njihov rangirni razred pa bi se priložil k diplomi. ŠOU v Ljubljani odločno zavrača tovrstne predloge, saj gre za še enega izmed poskusov elitizacije visokega šolstva. Predlog ocenjujemo kot zastarel, zaničujoč do študentov in neresen za nadaljnjo obravnavo – rangiranje študentov je kvečjemu praksa, ki bi jo pričakovali v okolju, ki je popolnoma zanemarilo razvoj pedagogike v zadnjih 100 letih.
Predlog je diskriminatoren do vedno večjega števila socialno ogroženih študentk in študentov, ki so poleg študija primorani delati preko študentskih napotnic. Študentje, ki prihajajo iz socialno šibkejšega okolja, si morajo namreč študij financirati s pomočjo študentskega dela, s čimer pridobivajo tudi neprecenljive praktične izkušnje. Zaradi finančne stiske so tako ti študentje prisiljeni v razporejanje svojega časa na način, da se lahko preživljajo in obenem opravljajo vse študijske obveznosti. To pogosto rezultira v slabših ocenah na izpitih, saj jim ni omogočeno, da bi večino svojega časa posvečali gonji za vedno višje ocene na izpitih, kakor je to omogočeno njihovim privilegiranim kolegom in kolegicam, ki imajo boljše socialno-ekonomsko zaledje. Z uvedbo predlaganega načina javnega rangiranja na podlagi povprečnih ocen bodo socialno šibkejše študentke in študenti kaznovani s še slabšimi zaposlitvenimi možnostmi, kar bo še dodatno poslabšalo njihovo socialno stanje.
Sporno je tudi oblikovanje rangov, saj so postavljeni kriteriji nesmiselni in krivični do velike večine študentov. Uspešnost posameznih študentk in študentov bi se tako ločevala na podlagi minimalnih razlik v povprečnih ocenah, saj lahko v t. i. zlati sredini prihaja do razlik v velikosti manj kot 0,2 ocene od zgornjega do spodnjega roba sredinskih kvartilov (25 % – 75 % uspešnosti študentov). Tovrstne tehnike rangiranja oseb (študentov, dijakov, prostovoljcev, zaposlenih) so se v preteklosti že izkazale za demotivacjske in nespodbudne za delo. ŠOU v Ljubljani pristaja zgolj na rangiranje najuspešnejših 5 % študentov ob upoštevanju vseh kazalcev uspešnosti, med katere prištevamo tudi prostovoljno udejstvovanje in aktivno delo na obštudijskem področju. Le tako lahko zagotovimo pozitivno motivacijo študentom.
Kolegialnost, medsebojna pomoč in prenos znanja je nekaj, kar bi moralo biti med študenti spodbujano. Z rangiranjem na boljše in slabše pa se vzpostavlja nezdrav tekmovalni odnos, spodbuja pa se individualizem. Namesto gojenja duha solidarnosti, sodelovanja in empatije bodo tako nove generacije študentk in študentov vzgajane na načelih skrajnega individualizma in egocentrizma. Namen javnega šolstva v Sloveniji pa bi moral biti kvalitetno izobraževanje in ne spodbujanje tekmovalnosti med študenti.
Javno rangiranje študentov na podlagi povprečne skupne ocene predmetov bi zagotovo vplivalo demotivacijsko na študente, ki se želijo obštudijsko udejstvovati. Veliko si jih želi pridobivati praktična znanja pri različnih prostovoljnih organizacijah, projektih in v študentskih društvih, da se lahko bolje pripravijo za življenje in delo po študiju. Te aktivnosti vzamejo študentu veliko prostega časa, kar pa se lahko odraža v nižjem povprečju ocen. Zagotovo pa so ravno obštudijske aktivnosti tiste, ki bolj vplivajo na usposobljenost za določeno delo kot povprečje ocen predmetov posameznega študenta. Marsikatera študentka in študent ima namreč zaradi bogatega obštudijskega udejstvovanja nižjo povprečno oceno kot njegovi kolegi in kolegice.
ŠOU v Ljubljani predlaga, da Univerza v Ljubljani predlog v celoti zavrne, saj je popolnoma neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Študentje, ki želijo izvedeti, med koliko odstotkov najboljših v letniku spadajo, lahko že sedaj zaprosijo za izpis potrdila v referatu fakultete. Sprašujemo se, ali bi se zaposlenim na Univerzi v Ljubljani zdel ta ukrep sprejemljiv, ko bi ga izkusili na lastni koži. Študentje namreč vsako leto ocenjujejo profesorje z anonimnimi anketami, vendar ocene niso javno objavljene. V primeru, da bo javno rangiranje študentov uvedeno, bo ŠOU v Ljubljani zahteval vzpostavitev spletne strani z javno objavljenimi ocenami profesorjev in drugih pedagoških delavcev, zaposlenih na članicah Univerze v Ljubljani.
