Študentsko organiziranje je v Sloveniji zelo dobro razvito. Čeprav se ravno zato zdi njegovo obravnavanje že kar malce prežvečeno, pa je splošno poznavanje te tematike s strani študentov slabo.
Na ‘trgu’ obstajajo najrazličnejše oblike študentskega združevanja s takšnimi in drugačnimi nameni in interesi. Študentje se lahko povezujejo v okviru študijskih smeri, ki jih študirajo, nekateri to storijo v podmladkih političnih strank, spet drugi v različnih nevladnih organizacijah, prostovoljnih združenjih, ustanovljenih z namenom delovanja v skupni blagor (npr. prostovoljske organizacije, gasilci in podobno), spet drugi pa svoje socialne in druge nagone zadovoljujejo v različnih športnih in kulturnih društvih ali kje drugje.
Najbolj znane oblike združevanja pa so seveda stanovske organizacije, katerih člani postanejo študentje avtomatsko z vpisom na fakulteto. Krovna slovenska stanovska organizacija študentov je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS).
Študentska organizacija Slovenije
ŠOS ima več članic – Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru (ŠOUM), Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem (ŠOUP) in Svet študentskih klubov. Izvršilni organ ŠOS je predsedstvo ŠOS, v katerem sedijo (trenutno) predsednica ŠOS, predsedniki članic in predsedniki odborov (mednarodno sodelovanje, sociala in zdravstvo ter obštudijske dejavnosti) in še en dodatni član.
ŠOU v Ljubljani
Tudi naš ŠOU v Ljubljani je hierarhično organiziran in predstavlja kar nekakšno državo v državi. V sam shematski pregled se ne bomo spuščali, raje si bomo ogledali, kaj nam lahko ponudi vsebinsko.
Glavni vsebinski del pade na zavode, ki jih je ŠOU v Ljubljani ustanovil, to so Radio Študent, ŠOU hostel (na skrbi ima hostel Celico na Metelkovi), K 6/4 (v okviru katerega je tudi zelo znan ljubljanski Klub K4), ŠOU Šport (prireja najrazličnejše športne tečaje in aktivnosti po študentskih cenah), Študentska založba (izdaja predvsem knjige in dela manj uveljavljenih avtorjev), ŠOLT (ki skrbi predvsem za najrazličnejša izobraževanja, npr. jezikovne tečaje), po novem pa tudi Študentska svetovalnica (študentje svetujejo študentom – obsega pravno, socialno in druge oblike svetovanja).
Študentske organizacije pa so ‘doma’ tudi na samih fakultetah, visokih šolah in akademijah. Naloga teh je poskrbeti za čim bolj pestro obštudijsko življenje na fakulteti.
Študentski klubi
Ko se študent vrne domov, naleti na zanimiva imena, kot so Klub škofjeloških študentov (KŠŠ), Klub študentov Kranja (KŠK), Klub študentov Šmarške Fare (KŠŠF), Klub študentov občine Piran (KŠOP) in še in še so imena študentskih klubov, razporejenih širom po Sloveniji.
Študentski klubi so rezultat lokalnega organiziranja študentov, torej so večinoma ustanovljeni in delujejo tam, kjer študentje prebivajo in ne tam, kjer se šolajo, ter so tako pomemben dejavnik študentskega organiziranja in udejstvovanja po lokalnih skupnostih.
Skrbijo za pestrost dogajanja za mlade in kakovostno preživljanje njihovega prostega časa. Praviloma zagotavljajo za člane široko paleto ugodnosti, zanje prirejajo najrazličnejše kulturne (koncerti, razstave, predavanja ipd.) in športne (turnirji, tekmovanja ipd.) prireditve. Ker pa so odraz lokalnega organiziranja študentov, za vsak študentski klub veljajo določene posebnosti. Ponavadi so tudi središče alternativnega in upornega študentskega duha.
Krovna organizacija študentskih klubov je Zveza študentskih klubov Slovenije (ŠKIS). Zveza ŠKIS je namenjena zastopanju interesov in povezovanju študentskih klubov na nacionalni ravni, izobraževanju, informiranju in organiziranju nacionalnih študentskih projektov.
Kako pa se polni malha študentskih organizacij?
Študentsko organiziranje se financira s pomočjo študentskega dela, in sicer tako, da ‘delodajalec’ na račun izbranega študentskega servisa nakaže 16,8 % denarne vsote več, kot je dohodek študenta, ki dela na podlagi študentske napotnice.
Teh 16,8 % se nato razdeli na več delov – 4,5 % dobi Študentska organizacija Slovenije, 4,5 % dobi študentski servis, 2,8 % dobi država (DDV), 3 % pa Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. 2 % dodatne koncesijske dajatve sta namenjena za izgradnjo domov in izboljšanje pogojev študija.
Študentska organizacija Slovenije dobi 4,5 % koncesijskih dajatev. Glede delitve te pogače je potekala huda in glasna polemika na zadnji seji skupščine ŠOS, kjer se je spreminjala študentska ustava, predvsem pa je bila sporna sprememba načina financiranja.
ŠOS je namreč sredstva, s katerimi razpolaga, dolžan razporediti med študentske organizacije univerz, študentske klube, del pa porabi za lastno delovanje.
Po stari delitvi je bil ŠOU v Ljubljani upravičen do 38 % celotne pogače, ŠOUM do 19 %, ŠOUP do 7 %, vsi študentski klubi skupaj (člani Zveze ŠKIS) do 33 %, za lastno delovanje pa je ŠOS razpolagal s 3 %.
Nova delitev pa je precej drugačna. ŠOS po novem dobi 17 %, 51 % se deli med študentske organizacije univerz (ŠOU v Ljubljani zdaj dobi 25 %, ŠOUM 20 % in ŠOUP 6 %), študentski klubi kot celota pa 32 %. ŠOS si je po njihovih besedah pridržal večji delež zato, da bi ga lahko delil na podlagi razpisov.
Takšno dogajanje je med delegati ŠOU v Ljubljani seveda sprožilo veliko nezadovoljstvo, na sami seji je bilo precej burno, začinjeno z besednimi in skorajda tudi fizičnimi obračuni. Samo ozadje zgodbe je sicer precej kompleksno, treba pa je povedati, da ni edini razlog za nastali zaplet skrb obeh strani za korist svojih članov, ‘povprečnih’ študentov.
Tovrstni in podobni zapleti nehote ustvarjajo velik prepad med študentskimi funkcionarji in študenti, katerih interesom naj bi študentske organizacije služile. Pripadnost študentskim organizacijam se marsikje zreducira na kakšen popust, ki so ga študentje deležni kot člani študentskih organizacij. To pa gotovo ni namen študentskega organiziranja, zato bi morali študentski funkcionarji razmisliti, kako se ponovno bolj približati študentom, da bodo ti študentske organizacije dejansko dojemali kot svoje.
V intervjujih si lahko preberete, kakšen pogled imata na to problematiko predsednik ŠOU v Ljubljani, Aljoša Krdžić, in študent Pravne fakultete UL, Matej Jemec, ki se tudi aktivno zanimata za to problematiko.
Blaž Božnar
