Slovenski študentje so znani po marsičem, v javnosti predvsem po boju za svoje pravice, kar je pogosto obarvano z negativno konotacijo.
Po drugi strani pa se premalokrat in premalo izpostavi, da dosegajo odlične rezultate tudi na mednarodnih strokovnih študentskih tekmovanjih in tako na svoj način prispevajo k prepoznavnosti Slovenije, napredku znanosti ali strokovnega področja, s katerim se ukvarjajo, seveda pa na tak način naredijo veliko tudi v smeri svoje poklicne kariere. Poleg znanja, ki ga pridobijo, namreč postanejo prepoznavni tudi za potencialne bodoče delodajalce, ki so pozorni na uspešne tekmovalce.
V zadnjem času je bilo uspehov slovenskih študentov kar nekaj; naredili smo kratek izbor – kar pa seveda ne pomeni, da so tu predstavljeni vsi aktualni odmevni dosežki študentov – in vam jih tu na kratko predstavljamo.
USPEŠNI PRAVNIKI
Za študente prava je ena izmed uveljavljenih možnosti pridobivanja praktičnih izkušenj v okviru simuliranih sodnih postopkov, t. i. ‘moot court-ov’. Na tovrstnih tekmovanjih se pomerijo s kolegi z drugih pravnih fakultet (iz Slovenije, regije, največkrat pa na svetovnem nivoju) v kakovosti svoje pravne argumentacije v pisni, pa tudi v ustni obliki.
Tekmovanja so ponavadi sestavljena iz izdelave pisnih izdelkov – t. i. memorandumov – za vsako stranko v hipotetičnem sporu, kasneje pa tudi ustne predstavitve argumentov v obliki zagovora pred sodnim senatom. Obstaja več vrst takih tekmovanj, ki se razlikujejo po pravni panogi – tako obstajajo tekmovanja npr. iz gospodarskega, mednarodnega, humanitarnega in mednarodnega javnega prava.
Prav na temo slednjega neprekinjeno že od leta 1960 pod okriljem združenja International Law Students Association (ILSA) poteka tekmovanje Philip C. Jessup International Law Moot in velja za najstarejše, največje, pa tudi najprestižnejše tekmovanje študentov prava v svetovnem merilu.
Ekipa Pravne fakultete Univerze v Ljubljani v sestavi študentov Ana Kastelec, Jan Primec in Nastja Suhadolnik je pod mentorstvom doc. dr. Vasilke Sancin na tem tekmovanju dosegla vrhunsko 3. mesto na svetu, in sicer med 127 ekipami iz 76 držav, ki so se uvrstile na finalni tekmovalni del v Washingtonu, oz. med skupno več kot 600 ekipami z vsega sveta, ki so se udeležile tekmovanja. To pomeni, da je premagala vse ekipe pravnih fakultet iz Evrope, vključno z najboljšimi angleškimi fakultetami, Azije, Afrike ter Latinske Amerike ter vse ameriške fakultete, razen Columbia Law School iz New Yorka, ki se je v finalu pomerila z National University of Australia. Ker sta ti ekipi že tradicionalno med najboljšimi, je dejansko večina pozornosti po razglasitvi rezultatov šla ‘eksoti’, Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Ekipa je prejela tudi priznanje za 6. najboljše pisne memorandume na svetu.
‘ZGOVORNI’ DEBATERJI
Slovenski študentje so uspešni tudi na področju debate. Debata, kot jo na svoji spletni strani definira Za in proti, Zavod za teorijo in kulturo dialoga, je strukturiran komunikacijski dogodek o pomembni temi, v kateri se soočita dve ali več strani, ki poskušata publiko ali sodnike prepričati s svojo argumentacijo svoje debatne trditve. Pomembno je, da imata obe strani za svoj nastop na razpolago enako časa in tako v osnovi enake možnosti za uspeh; tako o zmagi odločajo sposobnost argumentacije, sposobnost zavračanja argumentov nasprotne strani in v nadaljnjih fazah debate sposobnost obrambe lastne trditve. Udejstvovanje v debati razvija kritično razmišljanje, uči komunikacijske veščine, vodi k informacijski pismenosti in k novim idejam.
Konec preteklega in začetek sedanjega leta je v Gabaroneju v Botsvani potekalo Študentsko svetovno debatno prvenstvo, na katerem je sodelovalo 1200 študentov in študentk z najprestižnejših univerz z vsega sveta. Univerzo v Ljubljani so izvrstno zastopale 3 ekipe.
Filip Dobranić, študent Filozofske fakultete, je bil najboljši govorec v kategoriji angleščina kot drugi jezik in je osvojil naslov svetovnega prvaka v tej kategoriji. To je sicer že njegov tretji naziv svetovnega prvaka – kot srednješolec je namreč kar dvakrat postal svetovni prvak, in sicer v Južni Koreji (Seul) in v ZDA, kot študent pa je prvič postal svetovni prvak v Turčiji (Antalya). Filipova sodebaterka Maja Cimerman, študentka Fakultete za družbene vede, pa je bila s točko manj druga govorka v isti kategoriji.
Simon Belak, prav tako študent FF, si je kot individualni govorec delil prvo mesto v kategoriji angleščina kot tuji jezik. Kot ekipa sta se Filip Dobranić in Maja Cimerman uvrstila v finale v kategoriji angleščina kot drugi jezik na Svetovnem študentskem debatnem prvenstvu. Odličen ekipni uspeh slovenske debate sta dopolnila še Špela Kranjc (FDV) in Simon Belak, ki sta se v isti kategoriji uvrstila v polfinale.
SINTEZNA BIOLOGIJA
Študentje ljubljanske univerze pa so bili uspešni tudi na mednarodnem tekmovanju iz sintezne biologije. Sintezna biologija je ena izmed novih panog biologije, ki ima po besedah strokovnjakov ‘potenciale za novo znanstveno in tehnološko revolucijo’, uporablja pa inženirske pristope za modificiranje in tvorbo novih bioloških sistemov. Področja, na katerih se je sintezna biologija že izkazala, so novi načini zdravljenja in priprava zdravil, obnovljivi viri energije, priprava materialov z novimi lastnostmi, procesiranje informacij itd. Raziskovalci s Kemijskega inštituta in študenti Univerze v Ljubljani so pod vodstvom prof. dr. Romana Jerale zadnjih nekaj let dosegali izjemne uspehe na tekmovanju raziskovalnih projektov iz sintezne biologije za dodiplomske študente (iGEM) in prav nič drugače ni bilo na zadnji izvedbi tekmovanja v letu 2010.
Leta 2010 je tekmovanje potekalo med 6. in 8. novembrom na MIT (»Massachusetts Institute of Technology«), Cambridge, Massachusetts, ZDA. Ekipa Slovenije je s svojim projektom med 128 ekipami osvojila prvo mesto (»Grand Prize«; to se ji je posrečilo že tretjič v preteklih petih letih), poleg tega pa še dve manjši nagradi (»Best New Application Area« in »Best New BioBrick Part or Device, Engineered«).
Za njo so ostale ekipe univerz kot so Cambridge, TU-München, Imperial College London, Harvard, Berkeley, MIT, Stanford itd. Prispevek študentov na znanstvenem področju je bil predvsem v modeliranju kemijskih procesov za potrebe postavitve biološkega bistabilnega oscilatorja, v strokovnem smislu pa so bili nosilci postavitve Wikijev, vizualnih simulacij itd.
Slovensko ekipo je sestavljalo 10 študentov Univerze v Ljubljani, od tega šest študentov naravoslovnih znanosti (biotehnologije, mikrobiologije, biokemije, medicine in biologije) in štirje študenti računalništva in informatike; člani ekipe so bili: Tina Ilc, Tina Lebar, Tjaša Stošicki, Nejc Tomšič, Jernej Turnšek, Matej Žnidarič, Jure Bordon, Rok Češnovar, Mattia Petroni in Rok Pustoslemšek.
Z vsemi temi uspehi študentje dokazujemo, da se lahko s svojim znanjem, sposobnostmi in dosežki povsem enakovredno kosamo s kolegi z drugih univerz po svetu. To naj bo dodaten argument pri prizadevanju študentov za ohranitev relativno dostopnega in kakovostnega visokega šolstva, saj je to ključno za napredek Slovenije na različnih nivojih.
Blaž Božnar
