Sistem vpisa v terciarno izobraževanje še vedno poteka predvsem na podlagi uspeha na maturi (splošni ali poklicni) in splošnega uspeha v zadnjih letnikih srednje šole.
Ta uspeh se nato ovrednoti z ustreznim številom točk, ki predstavljajo izhodišče za ‘kandidaturo’ dijaka pri vpisu na izbrano fakulteto, visoko šolo ali akademijo.
Ker pa izračun točk, potrebnih za vpis, izgleda kot ena izmed težjih stvari ob vpisu dijaka na fakulteto (nemara celo težja kot matura sama), bomo skušali na dveh konkretnih primerih pokazati, kako si jih lahko izračunamo.
1. primer:
Fakulteta za socialno delo
Kandidati, ki opravljajo splošno maturo (univerzitetni študijski program prve stopnje socialno delo):
60 %: število točk na maturi, 40 %: splošni uspeh v 3. in 4. letniku.
Kaj to pomeni?
Denimo, da smo bili prav dobri v 3. letniku, odlični v 4., na maturi pa smo skupno dosegli 25 točk.
Sledi izračun: prav dober uspeh pomeni 4 točke, odličen uspeh 5 točk, kar je skupaj 9 točk od uspeha, v tabeli pa nam to kaže 90 točk (gledamo sečišče stolpca “Normirane vrednosti” in rezultata 9, doseženega na stolpcu “3. in 4. letnik (ali zaključni izpit z dvema predmetoma)”.
Matura s 25 doseženimi točkami pomeni 92 točk (gledamo sečišče stolpca “Normirane vrednosti” in rezultata 25, doseženega v stolpcu “Matura”).
Sedaj sledi izračun:
0,4 x 90 (splošni uspeh) + 0,6 x 92 (splošna matura) = 36 + 55,2 = 91,2 točk
Omejitev za študijsko leto 2010/11 je bila 56,5 točk, kar pomeni, da smo imeli točk več kot dovolj, moti nas lahko edino to, da nam presežne točke prav nič ne koristijo, ne moremo jih npr. posoditi prijatelju, ampak pomenijo zgolj, da nam je z lahkoto uspelo doseči zahtevano število točk za vpis na želeno fakulteto.
Kandidati, ki opravljajo poklicno maturo (z dodatnim maturitetnim predmetom) si točke tu izračunajo nekoliko drugače:
30 %: poklicna matura, 30 %: uspeh 3. in 4. letnika, 40 %: dodatni maturitetni predmet.
Dijak je pri poklicni maturi dosegel 19 točk, bil dober v 3. letniku in prav dober v 4. letniku, pri dodatnem maturitetnem predmetu pa je dosegel oceno 4.
Izračun:
0,3 x 93 (poklicna matura) + 0,3 x 90 (splošni uspeh) + 0,4 x 80 (dodatni maturitetni predmet) = 27,9 + 27 + 32 = 86,9 točk; ker je omejitev na fakulteti 56,6 točke, se bo tudi temu dijaku uspelo brez težav vpisati na Fakulteto za socialno delo.
2. primer:
Medicinska fakulteta
Ključ za izračun točk (enoviti magistrski študijski program dentalna medicina):
35 %: matura, 20 %: splošni uspeh v 3. in 4. letniku, 45 %: posamezni predmeti mature (matematika, tuj jezik, naravoslovni predmet) – na vsak predmet odpade 15 %.
Denimo, da je dijak na maturi dosegel 29 točk, bil odličen v 3. in 4. letniku, za izbirna maturitetna predmeta pa si je izbral fiziko in biologijo, pri slednji je dosegel oceno 4, pri fiziki pa oceno 5. Ker se upošteva ocena le pri enem naravoslovnem predmetu, se upošteva boljša, torej ocena iz fizike. Pri matematiki je dosegel 8 točk, pri tujem jeziku pa 4 točke.
Izračun sledi:
0,35 x 95,8 + 0,2 x 100 + 0,15 x 100 (matematika) + 0,15 x 100 (naravoslovni predmet) + 0,15 x 80 (tuj jezik) = 33,53 + 20 + 15 + 15 + 12 = 95,53 točke, omejitev na smeri dentalna medicina je v študijskem letu 2010/11 znašala 82,25.
Tudi tu je bil torej dijak uspešen.
Upamo, da vam je sedaj izračun točk precej bolj jasen.
Sedaj je na vas le še, da se odločite, na kateri fakulteti, visoki šoli ali akademiji boste uresničevali svoje sanje. Ta vaša odločitev vam bo dala motivacijo, da si boste prizadevali doseči zahtevano število točk. Če bosta odločitev in želja dovolj močni, ga boste brez dvoma tudi uspeli doseči, tako le brez panike in strahu pred maturo. Veliko sreče pri maturi vam želimo!
Blaž Božnar
