Okrogla miza o študentski-psihološki problematiki
V okviru meseca sociale in zdravstva ŠOU v Ljubljani sta nadobudni absolventki študija psihologije Anja Vidmar in Ana Jerman organizirali ter vodili okroglo mizo, katere rdeča nit je bila psihološka problematika študentske populacije.
Dogajanje je bilo locirano v pozne popoldanske ure, dne 14. aprila letos in v hostel Celica. V živahnem, pomladanskem vzdušju in ob presenetljivi predpraznični udeležbi poslušalcev, smo bili gostje okrogle mize: Nada Hribar, specialistka klinične psihologije iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, dr. Meta Kuhar, sociologinja in mlada raziskovalka iz FDV in Rok Podkrajšek, psiholog in avtor študentske psihološke svetovalnice v reviji, ki jo pravkar prebirate. Okrogla miza je bila hkrati namenjena promociji študentske psihološke svetovalnice, ki sta jo v okviru omenjene študentske organizacije osnovali bodoči psihologinji in je nedavno odprla vrata svojemu delovanju.
Gostje smo spregovorili o povodih in dejavnikih, ki najpogosteje vodijo študente v to, da iščejo psihološko obravnavo. V splošnem je za študentsko populacijo značilna določena problematika, o kateri bi lahko govorili v statističnem smislu (koliko je neko duševno bolezensko stanje prisotno pri mladih), vendar smo imeli gostje s samo obravnavo specifične izkušnje. Kot dejavnike, ki botrujejo mnogim težavam, smo opredelili predvsem osebnostno naravnanost, v smislu opremljenosti posameznika, za soočanje z zahtevami življenja, genetska in druga družinska izhodišča, velik pomen pa smo pripisali socialnim dejavnikom, v smislu ekonomskega blagostanja. Na klinični ravni obravnave določenih stanj se tako obravnavajo predvsem z anksioznina, depresivna ter fobična stanja. Kot poseben problem je bila izpostavljena zloraba kemičnih substanc (predvsem alkohol in halucinogene droge) in na to vezana manjša zavest o potencialnih škodljivih posledicah v obliki resnejših duševnih zapletov in trajnih komplikacij. Na vsakodnevni ravni pa se študentje soočajo predvsem z določenimi prilagoditvenimi težavami, vezanimi na nihanje med samostojnostjo in odvisnostjo, kamor so postavljeni v položaju prehodnega obdobja med prevzemanjem vloge odgovorne in zrele odrasle osebe (kamor sodijo tudi partnerstvo, starševstvo idr.) in na drugi strani vloge otroka, v katero jih postavlja nadaljevanje šolanja, ekonomska odvisnost in čustvena vezanost na starše. Izkušnja prisotnih s študenti je ta, da prevzemajo v odnosu do svojih težav aktivno vlogo, izkazujejo nadpovprečno zagnanost in se informirajo o svojih težavah, ki jih želijo razrešiti. Tudi v primeru, da trpijo za neko motnjo, ki zahteva klinično obravnavo, so o svojem stanju dobro poučeni, včasih tudi sami izpeljejo sam diagnostični proces in se obrnejo na strokovnjaka z zelo jasno zastavljenim vprašanjem ter ciljem, ki ga želijo doseči v obravnavi, na kar je vezana njena uspešnost. Študenti so tudi tista populacija, ki ima nadpovprečen uvid v svoje čustveno doživljanje, bolj razdelana pričakovanja do življenja in potencial, ki ga nosi mladost že sama po sebi. To smo prepoznali kot dodatne dejavnike, zaradi katerih je delo s študenti pretežno hvaležno opravilo.
Okroglo mizo smo zaključili z nasvetom, ki bi ga želeli gostje podati mladim. Strinjali smo se s pomenom, ki ga ima ohranjanje skrbi zase v svetu, ki pred posameznika postavlja predvsem zahteve, dolgoročno ključno vlogo za uspešnost njegovega delovanja. Kot način za doseganje tega smo prepoznali predvsem potencial pestrosti socialnih odnosov, ki naj bi zadevali najrazličnejše starostne, narodnostne, spolne, idr. pripadnosti ter namenili pozornost neizkoriščenosti tovrstnega prostora pri mladih. Na drugi strani smo kot samoohranjajoče opredelili izkušanje in doživljanje novosti, vnašanje pestrosti v lastno vsakodnevno rutino in odprtost za tisto, s čimer se bolj ali manj pričakovano srečujemo. Gre za načine, ki v največji možni meri pripomorejo k ustreznejšemu presojanju realnosti in k sprejemanju lastnega položaja v svetu.
