Ste že kdaj naleteli na ljudi, za katere ste rekli, ta pa sploh ne spoštuje samega sebe? Jaz že velikokrat. Ali ste kdaj sami sebi rekli, da bi lahko bili bolj samozavestni? Ali se vam zdi, da se, če si samozavesten, lažje spopadaš z vsakdanjimi težavami, dosegaš zastavljene cilje in živiš življenje, kot se ti zdi, da je najbolje zate? Meni se zdi, da se.
Ime ji je Sonja. Stara je trideset let. Poznava se že dolgo. Je zelo komunikativna, odprta, vesele narave, zabavna, inteligentna, lepa in še mnogo drugih kvalitet ima. Diplomo “piše” že nekaj let. Piše je v navednicah z razlogom. V glavnem ne piše. Samo išče izgovore, zakaj je ne bi pisala. Ne razumem dejstva, da je naredila vse izpite, opravila vse obveznosti, samo še diplomska naloga ji je ostala. Tukaj se je ustavilo. Rada bi jo napisala, a se ne usede in ne začne. Zakaj se je žejna pripeljala do mrzlega studenca in potem ne pije? Kakšen pomen ima diploma zanjo, ki je po trnovi poti prilezla tako daleč in se tik pred koncem ustavila? Ali gre resnično za nepremostljivo oviro, zid, čez katerega ne zmore ali ne upa pogledati? Negotova je, ne ve, kaj jo čaka za zidom, in ne ve, ali si zasluži to, kar je na drugi strani.
Zidove si velikokrat ustvarimo sami. Sonja se je sama zabarikadirala in ne upa pokukati čez. Strah jo je nečesa, čeprav ne zna točno opredeliti, česa. Mislim, da se boji lastnega uspeha. Ko človek končuje fakulteto, lahko občuti tesnobo kot posledico ocene, da ni dovolj pripravljen in pristojen za “odraslo dobo”, ki je pred njim. Ali da si je ne zasluži. V ozadju tiči njegova samopodoba, kako vidi samega sebe in kaj verjame o sebi, svojih lastnostih.
Vsak od nas ima svoja prepričanja, ki odločno vplivajo na naše dosežke in so najpogosteje povezana s tem, kaj verjameš o sebi ali kako vidiš samega sebe. Pozitivna samopodoba pomeni, da znaš sprejeti samega sebe z vsemi svojim dobrimi in manj dobrimi lastnostmi. Veliko ljudi, ki so zelo uspešni v svojem življenju, poudarja, kako lahko naša samopodoba pomembno vpliva na prav vse, kar počnemo v življenju. Velja tudi obratno. Ljudje, ki ne spoštujejo samih sebe, imajo občutek, da nekaj v njihovem življenju ne deluje. Takšni ljudje imajo v sebi negativna prepričanja. Prepričani so, da niso sposobni doseči uspeha in da si ne zaslužijo veliko dobrega v življenju.
Gre za dokaj preprost mehanizem. Ker verjameš, da nečesa nisi zmožen narediti, si sam zapreš poti do cilja; ko naletiš na ovire, se ne boriš, da bi jih premagal. S tem si potrdiš, da zastavljenega res ne zmoreš. Namesto da bi se brez pomislekov lotila diplome, se Sonja obotavlja dokončati študij in postati “nekdo”. Šele ko bo doumela, da se boji lastnega uspeha, si bo dovolila diplomirati in doseči, kar si je zastavila.
Zdrava samopodoba vključuje realistično sliko o sebi in pozitivno vredotenje sebe kot celote. Zavedamo se svojih pozitivnih lastnosti oziroma kvalitet, nevtralnih lastnosti in negativnih lastnosti. Ne glede na to, da poznamo svoje slabe lastnosti, se zaradi tega ne podcenjujemo ali ponižujemo. Počutimo se vredne in pomembne.
Ali ste kdaj trčili ob zid, ko ste poskušali nekomu, ki ga sami zelo spoštujete, to tudi (do)povedati? Naleteli ste na ostro zavrnitev in zanikanje vsega lepega, kar pri njem vidite in spoštujete. Prav to me pri Sonji zelo teži. Sprašujem se, ali je možno nekomu “odpreti oči” in mu kot prijatelj pomagati, da sprevidi lastne kvalitete in se začne bolj ceniti?
Samospoštovanje (samovrednotenje) je občutek, da si vreden vseh dobrih stvari v življenju, kot so sreča, zdravje, izpolnjujoči medosebni odnosi itd. Hkrati si prepričan, da ti bo uspelo narediti vse, za kar se boš zares odločil. V življenju funkcioniramo tako, da si prepričanja in zaključke o sebi vedno znova potrjujemo. Zato so osebe z zdravo samopodobo uspešnejše, saj v svoj uspeh verjamejo. Osebe z negativno samopodobo ne verjamejo vase, mislijo, da niso dovolj močne, da bi premagale ovire, na katere lahko naletijo, in jih zato dejansko ne premostijo.
Sonja ne zaupa vase, ne verjame v svoj uspeh. Verjetno se ga boji. Mogoče zato, ker ta prinaša nekaj nepredvidljivega, nove odgovornosti in obveznosti, za katere meni, da jim ne bo kos, in se jih zato sploh ne loti, ker ji je “usojen” neuspeh. Demotivira se, še preden je poskusila in se prepričala, kako ji gre.
Vprašanje je, v kakšni meri se ponavadi zavedamo, kako pomembno je, skozi kakšna očala gledamo nase, siva ali barvna. S tem si odpremo poti ali jih vnaprej zapremo. Razvijanje samozavesti je notranji proces, ki zahteva postopnost. Potrebno se je lotiti vzroka, da bi preprečili posledice. Začeti drevo zdraviti pri koreninah, ne pri listju. Ni nemogoče, potreben je trud, a splača se!
