Beluši, pa naj so beli, zeleni ali vijolični, vsi veljajo za cesarsko zelenjavo. Spadajo med stebelno zelenjavo iz skupine beluševk. Nekateri trdijo, da se izraz špargelj uporablja za zelene rastline, za bele pa beluš ali obeljeni špargelj. Spet drugi uporabljajo izraz beluši za gojene, za divje pa šparglji. Kakorkoli jih imenujemo, so zdrava, lahka in okusna zelenjava.
Beli, zeleni, vijoličasti, divji, gojeni…
Najpogosteje jih delimo na divje in gojene. Divji rastejo prosto v naravi, predvsem na gozdnih robovih in med grmovjem, pri nas na Primorskem. Poganjki so precej tanjši od gojenih, vendar je njihova prehrambena vrednost tudi večja. Bogatejši so z minerali in vitamini, saj rastejo na rudninsko bogatejših tleh kot gojeni.
Gojeni šparglji so lahko beli, zeleni ali vijoličasti. So trajnica, ki rastejo do 20 let in vsako spomlad poženejo mlade poganjke. Razlika med njimi je v načinu vzgoje. Zeleni beluši nastanejo iz belega poganjka. Pod vplivom sončne svetlobe v njem nastane klorofil. Bela stebla nastanejo pod zemljo, zato ne doživijo fotosinteze in ostanejo bela. Vijolični, ki so novost, pa imajo večja vijoličasta stebla, ki so manj vlaknasta, vsebujejo več sladkorja, imajo blag orehast okus.
Sedaj je njihova sezona na vrhuncu
Sezona nabiranja se začne marca in traja do sredine junija, ko olesenijo, vrhunec pa doseže okoli prvomajskih praznikov, ki se nam bližajo. Najlažje jih najdemo med grmovjem, po obronkih gozdov, pod daljnovodi, ki vodijo skozi gozdove, po nekdanjih požariščih, največ možnosti imate v primorskih gozdovih in na Krasu. Lahko jih pridelate tudi sami ali kupite na tržnici.
Številne pozitivne lastnosti
Vsebujejo vitamine B-kompleksa, ogromno količino vitamina A, C in E ter veliko mineralov in mikroelementov, veliko cinka in balastnih snovi. So odličen diuretik, zato se uporabljajo za zbijanje temperature in odvajanje vode iz telesa. Blagodejno vplivajo pri ledvičnih in sečnih tegobah, čistijo kri, krepijo imunski sistem, odpravljajo težave pri sladkorni bolezni, boleznih srca in ožilja, nižajo krvni tlak in holesterol. Zaradi nizke vsebnosti sladkorja in zanemarljive količine maščob so priljubljena sestavina diet za zmanjšanje telesne teže. So tudi bogat vir kalija in eteričnih olj, ki spodbujajo delovanje ledvic, fosforja, železa, bakra in joda. Glavna učinkovina, ki jim daje zdravilne lastnosti, je asparagin, ki povečuje dejavnost ledvic in pospešuje izločanje urina. Po večji zaužiti količini belušev ima lahko urin zaradi jantarjeve kisline in amonijaka nekoliko neprijeten vonj.
Grki in Rimljani so jih uporabljali celo kot zdravilo proti zobobolu, korenina belušev kuhana v vinu naj bi bila odlično sredstvo proti zobobolu, in kot zaščitni ukrep pri čebeljem piku.
Poleg zdravilnih učinkovin veljajo tudi za odličen naravni afrodiziak, izboljševal naj bi spolno moč pri moških. Rimljani so njihov sok mešali v ljubezenske napoje. Njihove moči so se zavedali tudi francoski ljubimci; na predvečer pred poroko naj bi pojedli tudi po tri obroke belušev.
Rimljani so jih imeli za aristokratsko jed
Beluši sicer veljajo za dražjo zelenjavo, na kar vpliva dejstvo, da se jih nabira ročno. Uporabljamo sveže, največ dva dni stare beluše. Svežino ohranimo tako, da vlažne zavijemo v mokro tkanino ali kuhinjsko folijo. Če so res sveži, to prepoznamo po gladkem in svetlečem odrezanem delu. Ob blagem pritisku se na odrezanem koncu pojavi sok. Sveži so na otip čvrsti, ob upogibanju se morajo zlomiti, če podrgnemo dve palčki drugo ob drugo, se zasliši rahel, cvileč zvok. Pred kuhanjem jih moramo olupiti, očistiti in odstraniti oleseneli del. Kuhamo jih navpično, brstičke na vrhu pa le poparimo.
Pripravimo lahko okusno juho, omleto z jajci, zavitek, pito, musako, v omaki k testeninam, v solati, s škampi, najbolj znani pa so v kombinaciji s holandsko omako (omaka iz belega vinskega kisa, limoninega soka, rumenjakov in masla).
RIŽOTA Z BELUŠI
Potrebujemo: 200 g riža, 250 g belušev, večjo čebulo, strok česna, 2 dl zelenjavne juhe, 0,5 dl belega vina, 2 žlici olivnega olja, malo masla, 40 g naribanega parmezana, 2 žlici smetane, sol in poper.
Priprava. Čebulo in česen na sesekljamo in na vročem olju prepražimo. Zalijemo z vinom in kuhamo dokler vino ne izpari. Dodamo riž, zalijemo z juho in vodo ter kuhamo, dokler riž ni kuhan. Posebej skuhamo v šparglje v vodi, ki smo ji dodali maslo in sol. Beluše primešamo rižu, solimo, dodajmo sveže nariban parmezan in smetano.
