Zanimalo nas je, kaj bo preoblikovanje Politehnike Nova Gorica v univerzo prineslo študentom, zato smo merili srčni utrip četrte slovenske univerze in ugotovili, da se veseli novih fakultet, pripravlja nove programe in ne skriva ambicioznih načrtov. Pri tem pa so formalne spremembe le delček zgodbe o uspehu …
V študijskem letu 2006/07 bo na Univerzi v Novi Gorici – naj spomnimo, da so njeni ustanovitelji Inštitut Jožef Štefan, ZRC SAZU, MO Nova Gorica ter Občina Ajdovščina – študiralo približno 800 študentov, v letu, ki mu sledi, pa naj bi njihovo število še naraslo, in sicer zaradi novih študijskih programov. Pod okriljem četrte slovenske univerze bodo sprva delovale štiri fakultete: Fakulteta za znanosti o okolju, Fakulteta za aplikativno naravoslovje, Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca in Fakulteta za podiplomski študij. Kasneje naj bi se jim pridružili še dve, sedanji Poslovno-tehniška šola in Šola za vinogradništvo in vinarstvo.
Obstoječi študijski programi…
Za vse, ki bi radi preučevali onesnaževanje, zaščito in upravljanje okolja, Fakulteta za znanosti o okolju ponuja univerzitetni študijski program Okolje. Organiziran je kot redni študij, v vseh letnikih pa je povezan s praktičnimi vajami. Tiste, ki jih zanimajo jezikoslovje, literarna teorija in zgodovina, pa bo pritegnil univerzitetni študijski program Slovenistika, ki ga izvaja Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca. Za študijsko leto 2006/07 je za oba omenjena programa predvidenih po 40 mest.
Fakulteta za aplikativno naravoslovje pa za vse navdušence nad uporabno fiziko in meritvami izvaja univerzitetni študijski program Inženirska fizika – instrumentacija. Razpisanih je 45 mest na rednem študiju.
Šola za vinogradništvo in vinarstvo ponuja triletni visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Vinogradništvo in vinarstvo. Poslovno-tehniška šola pa za prihodnje leto razpisuje visokošolski strokovni študijski program Ekonomika in vodenje proizvodnih in tehnoloških sistemov, ki traja tri leta in ponuja 60 mest za redni in 40 za izredni študij.
Razpisali bodo tudi izredni študij po novem drugostopenjskem programu Gospodarski inženiring, če bo program pravočasno potrjen na Svetu RS za visoko šolstvo.
Doc.dr.Tanja Urbančič, vodja Poslovno-tehniške šole pravi: “Na naši strani je vse pripravljeno, da letos jeseni vpišemo prvo generacijo izrednih študentov na magistrski študij. Zanimanje je veliko, zlasti med našimi diplomanti.”
Fakulteta za podiplomske študije pa združuje podiplomske študijske programe različnih usmeritev. Več o njih si lahko preberete v tokratni prilogi!
…preoblikovani po bolonjsko
Postopek prenove študijskih programov v skladu z načeli in smernicami Bolonjske deklaracije se je na Politehniki Nova Gorica začel v letu 2004. Za večino študijskih programov, nam je zaupal prof.dr.Iztok Arčon s Fakultete za podiplomske študije, je prenova že zaključni fazi: “Izdelana je prenova visokega strokovnega študijskega programa Ekonomika in vodenje proizvodnih in tehnoloških sistemov po modelu 3+2. Spremenjeno je ime programa: Gospodarski inženiring. Oba programa, prenovljeni visoki strokovni I. stopnje in magistrski (II. stopnje) z novim nazivom Gospodarski inženiring sta v postopku akreditacije na Svetu RS. Tudi nov študijski program Kulturna zgodovina po modelu 3+2 je v postopku akreditacije. Izdelana je prenova univerzitetnih študijskih programov Okolje in Slovenistika po modelu 3+2, v teku pa je tudi prenova univerzitetnega študijskega programa Instumentacija ter prenova vseh doktorskih študijskih programov. Novi visoki strokovni študijski program Vinogradništvo in vinarstvo je izdelan po novem Bolonjskem sistemu in je bil potrjen na Svetu RS za visoko šolstvo.”
Šolnine brez novosti…
Status univerze ne pomeni uvedbe novih šolnin. Kljub temu bodo zagotovo brez šolnin le koncesionirani dodiplomski (redni) študijski programi. Podiplomski študij naj bi bil predvidoma tudi v prihodnje subvencioniran. Ali bosta sofinancirana oba letnika druge bolonjske stopnje, pa še ni znano, nam je razložil prof.dr.Mladen Franko s Fakultete za znanosti o okolju.
…mednarodno sodelovanje pa vse pestrejše!
Sogovornik nam je tudi zaupal, da bo Fakulteta za znanosti o okolju prva slovenska fakulteta, ki bo delovala čez mejo: “Izvajanje študijskega programa selimo v Gorico zaradi trenutne prostorske stiske v Novi Gorici, vsekakor pa ostaja naš srednjeročni cilj pridobivanje večjega števila tujih študentov in študentov iz zamejstva.” Sicer pa se trudijo tudi za sodelovanje tujih predavateljev, zlasti na podiplomskih programih. “Želimo obdržati nivo in način dela kot doslej,” je zatrdil prof.dr.Mladen Franko. Nič čudnega, kajti razmerje med profesorji in študenti je nekje 1:5, nam je s podatkom postregel prof.dr.Gvido Bratina s Fakultete za aplikativno naravoslovje, ki je tudi mnenja, da je vpetost v mednarodno sodelovanje značilnost Politehnike: “Vse raziskovalne enote so povezane s sodelavci v Evropi in po svetu.”
Martina Srblin
