Na prvi pogled se mogoče zdi, da upokojevanje profesorjev, nižje plače za zaposlene na univerzi in manj denarja za raziskave za študente ne bodo imeli nobenih posledic.
O posledicah predlaganih varčevalnih ukrepov na področju visokega šolstva lahko v javnosti zasledimo toliko različnih interpretacij, da se včasih zdi, kot da ne bi govorili o istih temah. Da bi to kompleksno področje lažje razumeli, je smiselno iti po vrsti in seveda začeti na začetku, torej pogledati, kaj predlagane spremembe sploh prinašajo.
Predlog sprememb Zakona o visokem šolstvu:
- Univerze lahko brez soglasja Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) spreminjajo obvezne vsebine že akreditiranih študijskih programov.
- Študenti, ki bodo med študijem ponavljali letnik ali zamenjali študijski program, ne bodo imeli pravice koriščenja 12 mesecev statusa študenta po končanem zadnjem semestru (t. i. absolventa).*
*Sprememba bi veljala le za študente, ki se bodo na študij vpisali v študijskem letu 2012/13 ali kasneje, vendar POZOR! To velja tudi za tiste izmed vas, ki boste letos diplomirali na 1. bolonjski stopnji in nameravate naslednje leto študij dokončati na 2. bolonjski stopnji.
Drugih predlogov sprememb, ki se posredno dotikajo študijskih pogojev, je zaradi obsežnosti predlaganega zakona veliko in težko je pravično presoditi, kateri so bolj in kateri manj pereči. Načeloma, vsaj tako je mogoče razbrati iz izjav pristojnih na ljubljanski univerzi, sam zakon za univerzo ni tako problematičen. Veliko bolj problematičen je predlog rebalansa, ki naj bi po nekaterih začetnih izračunih sredstva za raziskovanje znižal za 21 %, za visoko šolstvo pa za 17 %. Minister Turk je 4. maja sicer predlagal spremembo, ki bi visokemu šolstvu in znanosti skupaj »vrnila« 20 milijonov evrov, kar kaže na to, da se bodo vsebina in številke spreminjale do zadnjega dne. Vendar pa velja opozoriti, da je zaradi raznolikih virov financiranja posameznih fakultet, skopih obrazložitev v predlogu rebalansa in kompleksnosti področja visokega šolstva dejanske posledice predlaganih ukrepov pravzaprav nemogoče pravilno napovedati in da lahko že najmanjši nepremišljen poseg na visokošolskem in znanstveno-raziskovalnem področju povzroči veliko škodo.
V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani takim posegom in zmanjševanju sredstev za področje visokega šolstva in znanosti ostro nasprotujejo, ker, kot pravijo:
- zagovarjajo celostno urejanje področja, ki bo temeljilo na tehtnem premisleku. Cilj predlaganih ukrepov je namreč zgolj zmanjševanje proračunskih izdatkov brez kakršnihkoli poglobljenih analiz o njihovih posledicah na ti dve izjemno občutljivi področji;
- verjamejo, da sta kakovostno, javno in vsem pod enakimi pogoji dostopno izobraževanje ter ustrezno podprt napredek znanosti ključnega pomena tako za razvoj naše družbe kot tudi gospodarstva;
- so, kljub temu da je razmislek o nadaljnji strategiji razvoja visokega šolstva popolnoma na mestu, predlagane prilagoditve v tako kratkem času nemogoče (na primer: števila razpisanih študijskih smeri in vpisnih mest na 1. bolonjski stopnji za leto 2012/13 ni več mogoče spreminjati, saj je razpis za vpis v študijsko leto 2012/13 že objavljen!);
- za visokošolsko izobraževanje v Sloveniji namenimo sorazmerno majhen delež proračuna, bistveno manjši od držav, po katerih se zgledujemo.
Aljaž Gaber, minister za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani: »V ŠOU v Ljubljani vse pristojne za področje visokega šolstva pozivamo k čimprejšnjemu oblikovanju širše javne razprave o nadaljnjih spremembah in izboljšavah na tem področju. Zavzemamo se za spremembe in racionalizacijo, a ne samo na Univerzi v Ljubljani, temveč v celotnem terciarnem izobraževanju. Pri tem poudarjamo, da nikakor ne bomo pristali na morebitno načrtno slabenje javnih univerz na račun javno sofinanciranega zasebnega šolstva, prav tako tudi ne na nižanje sredstev s strani države javnim zavodom v taki meri, da bi to posledično vodilo v uvedbo šolnin ali na drugi strani v nerazumno in nesorazmerno dviganje vpisnih stroškov. V ŠOU v Ljubljani se bomo z vsemi sredstvi borili za brezplačno in vsem dostopno izobraževanje na 1. in 2. bolonjski stopnji.«
V resorju za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani vas tako vse študente vabijo, da podprete poziv znanstvenikov »Znanost in tehnološki razvoj sta rešitev za izhod iz gospodarske krize«, ki je dostopen na spletnem naslovu http://www.znanost.biz, in si na spletni strani ŠOU v Ljubljani preberete poziv za kakovostno visoko šolstvo, v katerem so predstavili tudi nekaj dodatnih predlogov za spremembe na področju visokega šolstva.
