Nemara se zdi danes marsikomu o prostovoljstvu govoriti v superlativih že skorajda perverzno. Dejstvo je namreč, da mladi težje kot včasih dobijo službo in pojavljajo se celo prisilne oblike »prostovoljstva« (neprostovoljno »volontersko« pripravništvo in drugo).
Vendarle ima prostovoljstvo še vedno veliko pozitivnih implikacij. Tako za prostovoljca kot tudi za pravno (seveda gre tu predvsem za neprofitne organizacije, na primer društva) ali fizično osebo, ki se ji s prostovoljnim delom pomaga. Nekatere izmed njih bodo izpostavljene v nadaljevanju.
Večinoma si danes kot prostovoljstvo predstavljamo organizirane oblike prostovoljstva. Mnogo jih je mogoče najti na iskalniku www.prostovoljstvo.org, torej na spletišču Slovenske filantropije. Številni prostovoljci se ne omejujejo na državne meje in se odpravijo na prostovoljno delo v tujino. Veliko možnosti za to je mogoče najti na spletni strani Zavoda Voluntariat. Ta oblika prostovoljstva vsebuje za prostovoljca številne dodatne pozitivne vidike, med drugim širjenje jezikovnih, medkulturnih znanj.
Kaj je prostovoljstvo?
Kljub temu se mi zdi popolnoma nepotrebno, da bi kot prostovoljstvo opredelili le formalizirane oblike prostovoljstva. Prostovoljstvo je navsezadnje lahko tudi na primer pomoč prijatelju pri renovaciji stanovanja. Oglejmo si ta primer podrobneje. Koristi pri njem so obojestranske – prijatelj bo seveda neizmerno vesel pridnega para rok, oseba, ki pomaga, pa bo imela dober občutek ob dejstvu, da je prijatelju v pomoč (malokaj človeka navda z boljšimi občutki kot zavedanje, da je nekomu koristen). Prijatelj ji bo navsezadnje tudi bolj pripravljen priskočiti na pomoč, ko ga bo potrebovala. Seveda pa pragmatičnost in celo pričakovanje nekakšne protidajatve ne bi smela biti razloga pomoči sočloveku.
Nezanemarljiv vidik je tudi, da če prostovoljstvo zajema fizično delo, je to za ljudi, ki opravljajo umsko delo (torej tudi študente), zelo koristno. Ni torej le neko žrtvovanje dela svojega prostega časa v dobro drugih ljudi, temveč pomaga našemu umu, da si spočije, preusmeri pozornost in tako nabere novih delovnih moči. Delo v skupini ljudi je lahko res pravo veselje – veselo vzdušje ob njem lahko navda človeka z dobro voljo in odžene dobršen del vsakdanjih skrbi.
Veliko prostovoljcev nudi pomoč starostnikom pri soočanju z vsakdanjimi tegobami. Ta oblika prostovoljstva je lahko izredno hvaležna za vse vpletene. Vendarle je nekoliko posebna. Nekaj pozornosti tako velja nameniti predvsem temu, da se prostovoljec dobro pozanima o tej starejši osebi. Če gre denimo za dementne starejše osebe, je potreben razmislek o tem, ali ima posameznik za to delo potrebno usposobljenost.
Pomoč ljudem na splošno krepi vezi med njimi in celo pripomore k občutku sreče. Da to niso prazne marnje, je navsezadnje znanstveno dokazano. To področje raziskuje pozitivna psihologija, posebna panoga psihologije, ki se za razliko od tradicionalnih domen psihologije (duševne bolezni in motnje) ukvarja z raziskovanjem človeških potencialov. Torej, cilj je več kot počutiti se normalno – življenje naj bo res kakovostno. Altruizem, nesebična pomoč drugim, je ena izmed poti do tja.
Ljudje pa niso edini, ki potrebujejo pomoč. Mogoča oblika prostovoljstva je tako tudi na primer pomoč v zavetišču za živali. Predvsem ljubitelji živali lahko v tovrstnem delu najdejo veliko zadovoljstva in dobrih občutkov. Tudi živalce so jim hvaležne.
Skratka, prostovoljstvo v primerni obliki ima še vedno obilo pozitivnih plati in lahko predstavlja naš prispevek k boljšim medčloveškim odnosom in boljšemu svetu na splošno.
Blaž Božnar
