Nujno je, da se izgradnja in prenova študentskih bivalnih zmogljivosti začne, so v izjavi za medije po sestanku poudarili iz ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter za delo, družino in socialne zadeve, Jure Zupan in Janez Drobnič, ter predsednik Študentske organizacije Slovenije, Miha Ulčar. Vse lepo in prav, a zataknilo se je pri lastništvu.
Na sestanku so se med drugim pogovarjali o kreditu, ki bi ga ŠOS najela za izgradnjo novih študentskih domov. Kot je poudaril minister Janez Drobnič, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve razumejo gradnjo za bivanje kot sestavni del študentskih vprašanj in zagotavljanje dobrega študija. To je nenazadnje tudi v skladu z bolonjskim procesom, da študij postane učinkovit, da se študenti v času študija povezujejo tudi z gospodarstvom in da nimajo eksistenčnih vprašanj. Po njegovih besedah gradnja domov v Sloveniji poteka prepočasi glede na potrebe, zato si morajo študenti zagotavljati zmogljivosti na prostem trgu. “Ključno je zagotoviti dodatni denar oziroma potrebni kredit,” dodaja Drobnič in tega bodo, kot je dejal, zagotovili “na takšen ali drugačen način”. Ob tem je sicer prišlo do različnih mnenj, predvsem pri vprašanju lastništva, vsi pa so se strinjali, da je kredit potrebno najeti ter, da se bodo o problemu lastništva dogovarjali še kasneje, je pojasnil Zupan.
Kako se je vse skupaj začelo?
Aprila 2000 so predstavniki ministrstev in študentov na izredni seji sveta vlade za študentska vprašanja načelno podprli projekt nacionalne prenove študentskih bivalnih zmogljivosti. Po predlogu šolskega ministrstva naj bi do leta 2005 v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Novem mestu, Celju, Velenju, na Obali in na Bledu zgradili domove z nekaj več kot 4000 študentskimi ležišči, od katerih naj bi jih bilo 1000 iz naslova koncesije. Takrat so bili študenti do projekta kritični v delu, ki se nanaša predvsem na metodološko usmeritev. Trdili so, da podatki o številu rednih in izrednih študentov ter absolventov niso točni, takratni minister dr. Pavel Zgaga pa je trdil, da je metodologija dobra. Potem je prišel podpis dogovora Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in petih mestnih občin, ki naj bi v skupnem sodelovanju do leta 2006 zgradili študentske domove z nekaj manj kot 5000 posteljami. V Ljubljani so opredelili 21 možnih lokacij za gradnjo in že opravili prvi izbor. Druge občine so se ukvarjale z lokacijskimi dilemami, po projektni oceni dejanskih potreb v posameznih visokošolskih središčih pa naj bi Ljubljana potrebovala še 3185 študentskih ležišč, Kranj 80, Maribor 600, Novo mesto 50, v obeh obalnih središčih pa skupaj 420. Projekt prenove študentskih bivalnih zmogljivosti v republiki Sloveniji se je torej stopnjeval, vpisanih študentov je bilo vsako leto več. Sredstva za izvedbo projekta naj bi se tako zagotavljala iz proračunskih sredstev Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki je seveda tudi investitor gradnje, potem iz povečane koncesijske dajatve za obremenitev dela študentov in dijakov preko študentskih servisov, iz kredita Stanovanjskega sklada RS na podlagi dokapitalizacije ter iz mednarodnih kreditov. Predvideno skupno število ležišč je bilo torej 4.897, od katerih naj bi 880 ležišč pridobili s prenovo starih objektov, 3.017 ležišč z novo gradnjo ter 1000 ležišč s koncesijskimi pogodbami. Prvotno število ležišč se je z 4.015 povišalo na skoraj 5.000. Vključila so se tudi nova visokošolska središča, ki pač zahtevajo tudi več postelj.
Kdo bo lastnik novih študentskih domov?
Vse številke in obljube tako vladne kot študentske strani seveda temeljijo na sprejeti deklaraciji o sodelovanju med Vlado RS in Študentsko organizacijo pri urejanju položaja študentov v Republiki Sloveniji. S tem dokumentom sta se namreč obe strani strinjali, da je terciarno izobraževanje nacionalna prioriteta in javno dobro, ki se mora razvijati v interesu razvoja slovenskega naroda in njegove nacionalne in kulturne identitete. Strinjata se tudi, da so cilji, usmerjeni v povečanje deleža zaposlenega prebivalstva z višjo, visoko oziroma podiplomsko izobrazbo, opredeljeni z nacionalnim programom visokega šolstva, zato sta se obe strani opredelili tudi, da bosta celostno pristopili k urejanju vseh segmentov, ki vplivajo na položaj študentov, preko vzajemnega partnerskega sodelovanja znotraj Sveta Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja. Vlada se je zamenjala in zdi se, vsaj tako so prepričani študenti, da dogovor ne drži več. Predstavniki Študentske organizacije Slovenije so se pred kratkim udeležili sestanka z ministroma za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr. Juretom Zupanom, in za delo, družino in socialne zadeve, mag. Janezom Drobničem. Predstavniki ŠOS so na sestanku želeli govoriti predvsem o predvidenih spremembah na področju panoge študentskega dela. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je namreč kot gradivo v vladno obravnavo vložilo predlog sprememb Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Predlagane spremembe predstavljajo radikalen in nepremišljen poseg v panogo študentskega dela, ki bo gotovo povzročil nestabilnost panoge študentskega dela, so prepričani. Iz teh sredstev se financira projekt izgradnje študentskih bivalnih zmogljivosti, od stabilnosti tega vira pa je odvisna tudi zmožnost odplačevanja kredita, ki ga bo v skladu z zakonom o poroštvu na svoja pleča prevzel ŠOS. Preko panoge študentskega dela se bo tako za projekt izgradnje študentskih domov nabralo približno 45% vseh finančnih sredstev. Zato bi bilo pravično, da so študentje pri projektu udeleženi tudi z lastniškim deležem nad tako zgrajenimi domovi. Ministra Drobnič in Zupan temu nasprotujeta. Ocenjena višina sredstev, ki se bodo pridobila z dodatno koncesijsko dajatvijo, je 3 milijarde SIT. V skladu z zakonom o poroštvu naj bi ŠOS za potrebe projekta izgradnje študentskih bivalnih zmogljivosti na svoja pleča prevzel kredit v višini dodatnih 3 milijard SIT. Pri tem je potrebno poudariti, da sta odplačevanje in kreditna sposobnost ŠOS vezana prav na področje študentskega dela.
Kje so se dogovori ustavili?
Predstavniki študentov so že v mesecu juliju na sestanku s predsednikom Vlade RS Janezom Janšo opozorili na potrebne spremembe, ki bi jim zagotovile dolgoročno, sistemsko urejeno in zaščiteno raven študentskih pravic. Predsednik vlade jim je takrat dal jasno zagotovilo, da bodo študenti sogovorniki vlade pri urejanju njihovega socialnega položaja, zdaj pa se zdi, pravijo študenti, da ministri iz vrst Nove Slovenije tega zagotovila ne spoštujejo. Zataknilo se je torej pri lastništvu na novo zgrajenih oziroma obnovljenih kapacitet študentskih bivalnih zmogljivosti. Za dosego tega cilja je tako potrebno čimprej zagotoviti potrebna sredstva, kar nameravajo storiti z najemom posojila preko Študentske organizacije Slovenije, porok za to posojilo pa bi bila država. Janez Drobnič dodaja, da “je v tem trenutku potrebno zagotoviti kredit, ki ga bomo zagotovili bodisi prek ŠOS, kot nakazuje ustrezna zakonodaja, bodisi tako, da ga bo omogočila država. Prepričan sem, da se bodo razjasnile pravne nejasnosti in, da za podpis tega kredita ne bo pogoj izključno lastninska pravica. Vlada želi delati transparentno in v primeru, ko sama zagotovi sredstva za nepremičnino, želi, da je posestvo tudi v njeni lasti.” ŠOS se je o takšnem načinu pridobivanja sredstev dogovarjala že s staro vlado oziroma predstavniki takratnega Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in po sporazumu, ki so ga podpisali, bi bila študentska organizacija solastnica deleža, za katerega bi najela posojilo. Problem je nastopil, ker se predstavniki nove vlade s tem ne strinjajo in vztrajajo pri tem, da je država v celoti lastnica vseh na novo zgrajenih študentskih domov.
In kakšen je bil dogovor s staro vlado?
Sredstva za izvedbo Projekta prenove študentskih bivalnih zmogljivosti v Republiki Sloveniji v višini 13.316.790.000 SIT bodo omogočala izgradnjo 2.260 ležišč do leta 2009 (po cenah na dan 1.1.2001), dodatnih 1.500 ležišč bo pridobljenih s koncesijskimi pogodbami, so zapisali. 7.291.790.000 SIT naj bi zagotovili iz proračunskih sredstev Ministrstva za šolstvo znanost in šport, 3.025.000.000 SIT naj bi zagotovili iz povečane koncesijske dajatve za obremenitev dela študentov in dijakov, preko študentskih servisov za 1 odstotno točko za obdobje 5,5 let v višini, 3.000.000.000 SIT pa bi pridobili na osnovi kredita, ki bi ga najel ŠOS. Predsednik ŠOS, Miha Ulčar, je v zvezi s tem dejal: “Na ŠOS obžalujemo dejstvo, da kljub zagotovilu predsednika vlade ni ustreznega dialoga med predstavniki ministrstev, ki se ukvarjajo s študentsko problematiko in predstavniki študentov. Študentje želimo preko dialoga doseči tiste spremembe, ki bodo slovenskim študentom zagotovile dolgoročno, sistemsko urejeno in zaščiteno raven študentskih socialnih pravic.
Hoče država vse večji nadzor brez študentske avtonomije?
Ministri iz vrst Nove Slovenije pa več kot očitno ne upoštevajo zagotovil predsednika vlade in delajo prav nasprotno, saj vse njihove poteze vodijo k uničenju avtonomnega študentskega organiziranja in ukinjanju študentskih socialnih pravic. To se vidi pri nespoštovanju dogovora, ki smo ga podpisali z ministrom Bajukom o usklajevanju sprememb Zakona o dohodnini. To se je pokazalo tudi pri spremembah zakona o zaposlovanju, ki jih je sestavil minister Drobnič. Z njimi bo uničil študentsko delo in avtonomno študentsko organiziranje. In nenazadnje, minister Zupan ne spoštuje dogovora, ki smo ga sklenili z njegovim ministrstvom glede sodelovanja študentov pri lastništvu nad izgrajenimi domovi. Kljub temu, da bodo študentje s svojim delom omogočili izvedbo projekta.” Po finančnem izračunu Ministrstva za šolstvo, znanost in šport bi gradnja novih študentskih domov stala malo več kot 13 milijard tolarjev. V ta namen je bilo v proračunu zagotovljenih dobrih sedem milijard, tri milijarde bi šle iz obremenitve dela študentov in dijakov preko študentskih servisov, tri milijarde pa bi znašalo posojilo, ki bi ga najela ŠOS. Kot smo že povedali, država pričakuje polno lastništvo nad zgrajenimi bivanjskimi kapacitetami in minister Drobnič je izjavil, da upa, da tu ne bo zapletov. Na Študentski organizaciji Slovenije menijo, da imajo zadostno zakonsko podlago za svoje zahteve in se pri tem sklicujejo na zakon o poroštvu. Še posebej pa so razočarani, ker jih niso vključili v pogovore o spremembah zakona o dohodnini in zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Kot kaže, težave v komunikaciji med Študentsko organizacijo Slovenije in vlado presegajo zgolj vprašanje o lastništvu novozgrajenih študentskih domov.
