Če pogledamo, kakšne so lastnosti uspešnih ljudi, je ena izmed njih zanesljivo proaktivnost. Proaktivnost kot tako na začetno mesto med navadami uspešnežev uvršča tudi odlična knjiga 7 navad zelo uspešnih ljudi ameriškega avtorja Stephena R. Coveya.
Sestavni del proaktivnosti je prevzemanje pobude. Primer za prevzemanje pobude je lahko povsem praktičen, iz študentskega življenja; zaradi aktualnih razmer, ki jih seveda pridno podpihujejo tudi mediji, se namreč veliko študentov boji, da po končanem študiju ne bodo dobili službe. Resda so razmere na trgu dela zaostrene, vendar to še vedno ne pomeni, da je dobiti zaposlitev misija nemogoče in le privilegij peščice deficitarnih poklicev.
Vsekakor so se razmere spremenile toliko, da prehod v zaposlitev ni avtomatska in nujna posledica pridobitve izobrazbe; vse bolj je namreč potrebna dodatna angažiranost. Zato je smiselno razmišljanje o tem, kaj si posameznik v poklicnem smislu želi in kako si predstavlja svoj začetek poklicne poti; nadaljnji razmislek je usmerjen v to, kakšne kvalifikacije ta poklicna usmeritev zahteva in na kakšen način jih je moč pridobiti.
Pomemben del aktivnega pristopa k večji zaposljivosti je tudi socialno mreženje; koristno se je povezovati in spoznavati angažirane posameznike – študente ali že zaposlene – z ustrezne strokovne smeri, prav tako pa si je koristno prizadevati že tekom študija najti delo v povezavi s študijsko smerjo.
Veliko šteje tudi že pozitivna naravnanost kot nasprotje pasivne resignacije zaradi zaostrenih razmer; zaposlitev si je namreč mogoče tudi ustvariti. Tako je veliko večji trend kot v preteklosti samostojno podjetništvo. Za večino je iluzorno, da bi se že takoj pognali v samostojne vode, saj to zahteva med drugim prepoznavo prave priložnosti, analizo trga, zadostna strokovna znanja iz dejavnosti, ki jo posameznik namerava opravljati, in dovolj začetnega kapitala (ne v smislu ustanovitvenega kapitala, ki ga pri s. p. ni, pač pa kot ‘zagonska sredstva’). Modro si je tako najprej nabirati izkušnje pod mentorstvom bolj izkušenih kolegov, medtem pa že razmišljati o naslednjih poklicnih korakih.
Proaktivnost pa je pravzaprav še veliko več, in sicer v svojem temeljnem izhodišču spoznanje, da smo ljudje odgovorni za lastna življenja in posledično za svoje delovanje.
Veliko znanstvenih (determinističnih; na srečo večinoma opuščenih) teorij, seveda pa tudi posameznikov, namreč trdi nasprotno; posledično lahko za svojo slabo voljo, za slabe odnose z drugimi, za to, da nimajo službe, krivijo druge ljudi ali pa celo svojo usodo.
Na določene stvari (okoliščine) posameznik ne more vplivati, vendar pa se lahko na objektivno enako situacijo odzove na več načinov; nad svojim odzivom pa ima nadzor; tako je korak k proaktivnosti zavedanje, da je naš vsakokratni odziv naša zavestna izbira in ne rezultat zunanjih okoliščin.
Primer delovanja znotraj polja svojega nadzora (območja udeleženosti) je lahko v okoliščinah skrhanega odnosa s partnerjem – na živce nam gre, ker ‘nas vedno spravlja v slabo voljo’, ‘je nemogoč’.
Osredotočenje in pritoževanje zaradi stvari, ki jih ne moremo nadzorovati, je neproduktivno in utrjuje zavest žrtve.
Na drugi strani je območje vpliva, kjer lahko delujemo. Lahko izberemo svoj odziv na njeno/njegovo ravnanje – lahko vztrajamo v prepričanju, da je to dokončno stanje, na katero sami nimamo vpliva, prav gotovo pa je boljše delovati na način, da se sami potrudimo biti boljši partner.
Že Mahatma Gandhi je namreč rekel: “Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.” S to mislijo je sorodna ugotovitev, ki jo je moč najti v številnih priročnikih in pravi, da, kar dajemo, to dobivamo; s pomočjo teh dveh misli lahko izpeljemo ugotovitev, da je na nas, da sami postanemo boljši partner. To lahko povežemo tudi z ugotovitvijo, da je v odnosu med dvema osebama vsak odgovoren le za svoj del, polovico odnosa. Nesmiselno je tako odgovornost za slab odnos valiti le na drugo osebo, hkrati pa ne ‘pomesti pred lastnim pragom’.
Osredotočenje na območje svojega vpliva tako daje prispevek k naši integriteti, pa tudi k našim odnosom z drugimi ljudmi.
Blaž Božnar
