Pripravništvo pomeni pripravo na delovno mesto. Kako se to opravlja, je bržkone odvisno od posameznega delodajalca in delovnega procesa. V grobem ločimo pripravništvo na redno (če je sklenjena pogodba o zaposlitvi) in voluntersko (brez pogodbe o zaposlitv
Kaj je pripravništvo, kdo je pripravnik, delo pripravnika, razpis …
Pripravništvo v vzgoji in izobraževanju ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Pravilnik o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja).
Pripravnik je, kdor začne v vrtcu oziroma šoli opravljati delo z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela. Pripravnik opravlja pripravništvo na pripravniškem mestu v vrtcih, ki so vpisani v razvid za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja v programih za predšolske otroke, osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, domovih za učence, srednjih šolah, dijaških domovih, ki so vpisani v razvid kot izvajalci javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, na katero ga na podlagi razpisa pripravniških mest razporedi ministrstvo.
Na razpis se lahko prijavi, kdor izpolnjuje pogoje o izobrazbi za strokovnega delavca v vrtcu oziroma šoli, določene z zakonom in drugimi predpisi. Pripravnik je lahko tudi oseba, ki nima pedagoško-andragoške oziroma specialno pedagoške izobrazbe, če ima ustrezno stopnjo in smer izobrazbe, vendar pa mora ta kandidat pred opravljanjem strokovnega izpita za področje vzgoje in izobraževanja pridobiti pedagoško-andragoško znanje po ustreznem javno veljavnem študijskem programu izpopolnjevanja.
Ali je pripravništvo obvezno?
V skladu z ureditvijo veljavnega ZDR opravljanje pripravništva ni obvezno, nasprotno, samo z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Iz navedenega izhaja, da morata stranki delovnega razmerja za opravljanje pripravništva skleniti pogodbo o zaposlitvi, izjema od tega je volontersko pripravništvo, ki se lahko opravlja samo, če tako določa posebni zakon.
Trajanje pripravništva
Pripravništvo v skladu z ZDR traja največ eno leto, če zakon ne določa drugače. Lahko pa se sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar največ za šest mesecev. Skupni čas trajanja pripravništva (če pripravnik dela s krajšim časom od polnega) torej ne more preseči 18 mesecev, razen če področni zakon ne določa drugače. Trajanje pripravništva pa se lahko podaljša v primeru opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta.
Na področju vzgoje in izobraževanja pripravništvo traja:
– za pripravnike s srednješolsko izobrazbo 6 mesecev,
– za pripravnike z višješolsko izobrazbo 8 mesecev,
– za pripravnike z visokošolsko izobrazbo 10 mesecev.
Ali lahko hkrati redno ali izredno študiraš in opravljaš pripravništvo? Ali se lahko opravlja obvezno pripravništvo pred diplomo?
Na področju vzgoje in izobraževanja je namen pripravništva usposobiti diplomante pedagoških študijskih programov, ki se prvič srečajo z delom v šoli za samostojno opravljanje dela. Z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.
Pripravništvo – prostovoljno ali plačano?
Glede plačila pripravnikom ZDR določa v 140. členu, da ima delavec pripravnik pravico do plače najmanj v višini 70 % osnovne plače za delovno mesto oz. vrsto dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, in do drugih osebnih prejemkov (regres za letni dopust, povračilo stroškov v zvezi z delom ipd.). Plača pripravnika ne sme biti v nobenem primeru nižja od minimalne plače, določene z zakonom.
Mojca Buh
