Poklicna pot je v današnjih časih vse bolj kompleksa, raznolika in predvsem težka. Gradnja je vmes lahko pretrgana, velikokrat opravljamo dela, ki jih morda niti ne želimo. Ves čas se je potrebno dodatno izobraževati, tudi izven začrtanih okvirjev študijskega programa. Predvsem pa je treba poklicno pot začeti načrtovati že zgodaj. To se začne z izbiro pravega študijskega programa in nadaljuje že v času študija s številnimi študijskimi in obštudijskimi aktivnostmi.
Dodatna izobraževanja in izpopolnjevanja
Prvi in osnovni korak pri načrtovanju poklicne poti je neformalno izobraževanje, ki služi pridobivanju, obnavljanju, razširjanju, posodabljanju in poglabljanju znanja. Je sestavni del koncepta vseživljenjskega izobraževanja in ena izmed ključnih usmeritev izobraževanja 21. stoletja. Tovrstne kompetence je priporočljivo beležiti v Nefix, kamor zapisuješ, kaj vse si v življenju počel in kakšne izkušnje si nabral z aktivnim in odgovornim delom na projektih, katera znanja si pridobil z delom preko študentskih servisov, v organiziranih oblikah izobraževanj (tečaji in seminarji), na taborih in s prostovoljnim delom, z izkušnjami v tujini in z ostalimi načini pridobivanja znanj.
Ne glede na študijski program se je koristno naučiti čim več tujih jezikov ali osvežiti oziroma nadgraditi znanje jezika, ki ga že nekaj časa nisi uporabljal. Koristno je poznavanje čim več računalniških programov s svojega strokovnega področja in tudi poznavanje splošno uporabnih programov.
Sledite svojim željam, tako boste delo opravljali lažje in boljše
Delodajalci in strokovnjaki opozarjajo, da je zelo pomembno, da študent najprej ugotovi, kaj ga v resnici zanima in si poklicno pot gradi na tem. Na tej osnovi naj poišče podjetja, ki se s tovrstno dejavnostjo ukvarjajo. Že v času študija je priporočljivo pridobiti čim več različnih izkušenj s svojega strokovnega področja, če ne drugače vsaj kot prostovoljec. Študent naj spozna različna dela, delovne naloge in delovna okolja. S tem spozna, kakšno delo želi opravljati in ali je to res tisto pravo. Veliko izkušenj lahko dobimo preko različnih hobijev ali npr. preko delovanj v raznih društvih. Študijsko prakso opravite po svojih najboljših močeh in poskušajte dobiti čim več informacij, sprašujte, učite se in je ne opravljate zgolj zaradi potrebe. Če se boste izkazali in bo podjetje potrebovalo novega sodelavca, bodo morebiti zaposlili prav vas.
Udeležujte se številnih delavnic, okroglih miz in projektov, ki jih organizirajo študentske organizacije. V veliko pomoč vam je lahko karierni center matične univerze, ki povezuje študente z delodajalci in vam lahko da številne koristne informacije. Obiski študentov v realnih delovnih okoljih so se po mnenju strokovnjakov izkazali za zelo koristne. Tako imajo študentje priložnost navezati osebni kontakt s potencialnimi delodajalci in se dogovoriti o možnostih sodelovanja. Povežite se z delodajalci, ko delate seminarske ali diplomske naloge in to delajte konkretno.
Matej Glažar
