Za veliko znanja in izobrazbe željnih se šolanje na fakulteti ne zaključi že z diplomo, ampak nadaljujejo šolanje na višji stopnji. Pri nebolonjskih programih sledi diplomi znanstveni magisterij (lahko pa tudi neposreden prehod na doktorski študij), pri bolonjskih pa strokovni magisterij (pri čemer je po veljavnih predpisih glede stopnje izobrazbe slednji izenačen z diplomo nebolonjskega programa).
Magistrski študij je zelo utečena oblika izobraževanja tudi na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Fakulteta izvaja tri vsebinsko različne smeri bolonjskega magistrskega študija – Management, Ekonomija in finance in Upravljanje trajnostnega razvoja. Zaključek tovrstnega študija pa predstavlja izdelava magistrske naloge, s katero študent svoje izobraževanje zaključi in prejme strokovni naziv magister. Znanstveni naziv magister pa na drugi strani lahko pridobi študent, ki se je vpisal na magisterij ‘po starem’ do vključno študijskega leta 2008/09. Ti študentje morajo svojo magistrsko nalogo uspešno zagovarjati do konca študijskega leta 2015/16.
Pri samem pisanju magistrske naloge se je potrebno držati določenih smernic, predpisanih s strani fakultete. Tako je predpisana dolžina magistrske naloge štiri avtorske pole oz. 120.000 znakov, tj. med 50 in 70 strani (za znanstveni magisterij pa šest avtorskih pol oz. 180.000 znakov – 90 strani), avtor pa mora v nalogi smernicam slediti tudi glede drugih zahtev, kot so pisava, opombe, citiranje itd. Prav tako mora avtor poskrbeti za to, da predloži nalogo, ki je bila predhodno lektorirana; predložiti jo mora v dveh letih od dneva, ko mu je senat fakultete potrdil temo naloge.
Magistrska naloga pa mora seveda zadostiti tudi nekaterim vsebinskim merilom. V skladu s pravilnikom mora biti to pisni avtorski izdelek, ki je rezultat znanstvenoraziskovalnega dela kandidata, ki pomeni prispevek k znanosti in stroki na izbranem področju (za razliko od doktorske naloge, ki mora pomeniti pomemben prispevek k znanosti).
Seveda kandidat na poti do oddaje svoje magistrske naloge ne ostane brez pomoči in podpore – sam si lahko izbere mentorja (če je naloga interdisciplinarna, lahko mentor predlaga tudi somentorja), ki mu pri tem pomaga z nasveti in sugestijami. Tudi mentor pa mora zadostiti kriterijem iz pravilnika, da lahko sploh postane mentor, tako da je lahko kandidatu resnično v pomoč.
Vsebino magistrske naloge opredeli tema naloge. Temo naloge lahko kandidat predlaga sam ali pa jo izbere med temami, ki jih objavijo mentorji.
Zanimiv primer teme magistrske naloge iz področja managementa se navezuje na aktualno temo – črpanje sredstev Evropske unije za investicije, usmerjene v energijske prihranke v industriji. Tema ni samo aktualna, temveč tudi zelo aplikativna. Sredstva Evropske unije so namreč s strani naše države še vedno preslabo izkoriščena, zato si ta tema vsekakor zasluži večjo pozornost. Tudi energijski prihranki v industriji so večplastno koristni – ne samo, da pomenijo zmanjšanje stroškov proizvodnje lastniku podjetja, pomenijo tudi naložbo v smeri varovanja okolja; prav to je seveda razlog, da so tovrstne investicije deležne finančnih stimulacij s strani Evropske unije.
Pri raziskovanju tega področja je potrebno upoštevati, da se v Sloveniji s kreditiranjem, dajanjem poroštev in nepovratnimi spodbudami že ukvarja Eko sklad – slovenski okoljski javni sklad. Sklad je seveda ustanovljen s strani države in je največja finančna ustanova, namenjena spodbujanju okoljskih naložb v Republiki Sloveniji. Osnovna dejavnost sklada je ugodno kreditiranje različnih naložb varstva okolja po obrestnih merah, nižjih od tržnih. Za delovanje sklada je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor. Sklad seveda ne more ugoditi vsem prosilcem – morajo ga namreč prepričati, da bo njihova finančna spodbuda resnično ‘naletela na plodna tla’. Vloga magistrske naloge pri tej temi je seveda, da podrobno razišče, kakšno je dejansko stanje na tem področju in ponudi opcije za možne izboljšave v prihodnosti.
Branko Plešnik
