Kateri študijski programi so najbolj privlačni, po katerih je najmanj povpraševanj, kje povpraševanja presegajo prosta mesta, po katerih programih skorajda ni povpraševanj, kje bi mladi najraje študirali? Vse to je zanimivo vedeti že pred samim vpisom.
Največ zanimanja je še zmeraj za družboslovje
Prevladujejo visokošolski študijski programi s področja družboslovja, poslovnih ved in prava. Ta so najbolj priljubljena med ženskami, obiskuje jih skoraj polovica. Pri moških so poleg družboslovja priljubljeni tudi programi tehnike, proizvodne in predelovalne tehnologije ter gradbeništva. V sklopu višješolskih programov je največ zanimanja za programe komercialist, poslovni sekretar in računovodja. V naravoslovju pa prevladuje farmacija, programi Biotehniške fakultete, računalništvo, povečuje pa se tudi zanimanje za gradbeništvo.
Najmanj priljubljeno ostaja naravoslovje in tehnika
Najmanj študentov je vpisanih v programe s področja kmetijstva in veterine, matematike in računalništva. Malo se jih odloči za rudarstvo in geotehnologijo, metalurgijo, tekstil in fizikalno mehaniko. Zanimiv je tudi podatek, v katere programe ob prvi prijavi sploh ni bilo prijav. To so izredni programi cerkvena glasba, dirigiranje, inštrumenti s tipkami, kiparstvo, filozofija, grški jezik, kompozicija in glasbena teorija, latinski jezik, meteorologija z geofiziko, muzikologija, poljski jezik, praktična matematika, primerjalno jezikoslovje, primerjalno slovansko jezikoslovje, sinologija, slovaški jezik, splošno jezikoslovje, teologija idr.
Študijski programi z največjim presežkom prijav, presežek prijavljenih nad razpisanimi mesti v šolskem letu 2008/2009 v procentih:
– dramska igra in umetniška beseda (930 %),
– filmska in televizijska režija (900 %),
– varnost in policijsko delo (501 %),
– predšolska vzgoja (497 %),
– oblikovanje (490 %),
– slikarstvo (467 %),
– restavratorstvo (380 %),
– management turističnih destinacij (368 %),
– fizioterapija (335 %),
– predšolska vzgoja (313 %),
– športno treniranje (308 %).
Vendar je treba poudariti, da večina teh programov sprejme številčno zelo malo študentov, zato je procent toliko višji. Številčno pa je preveč vpisanih glede na razpisana mesta na medicini, pravu, ekonomiji, andragogiki, psihologiji, analitski sociologiji, novinarstvu, arhitekturi in športu.
In kje želijo študentje študirati?
Na splošno je zanimanj za Univerzo v Ljubljani nad vpisnimi zmožnostmi, obratno pa velja za Maribor, Univerzo na Primorskem in druge visokošolske zavode po Sloveniji. Ljubljana tako še naprej ostaja »študentska« prestolnica.
Ksenija Gider
