V sredo, 25. novembra 2009 je v sejni dvorani Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije potekala okrogla miza z naslovom »Prikrita diskriminacija gluhih študentov in študentk na univerzah v Sloveniji«.
Glavni namen okrogle mize je bil, opozoriti na neenakopravnost gluhih študentov na univerzah po Sloveniji kljub sicer dobri zakonski podlagi, ki naj bi neenakopravnost omilil. To podlago daje Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika.
Okrogle mize so se, poleg zainteresiranih gluhih študentov, predstavnikov vseh treh organizatorjev, udeležili tudi mag. Majda Širok, direktorica Direktorata za visoko šolstvo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS, in Tanja Dular, sekretarka Direktorata za invalide, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS.
Zakonodaja
Na okroglo mizo so bili vabljeni tudi predstavniki vseh treh slovenskih univerz, vendar so se je udeležili le predstavniki Univerze v Mariboru.
Okroglo mizo je odprla direktorica Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik ga. Jasna Bauman, ki je opozorila, da Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika določa, da ima gluha oseba pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe. Ti so po zakonu tudi dolžni zagotoviti gluhi osebi tolmača za znakovni jezik na zahtevo gluhe osebe ali po uradni dolžnosti takoj, ko gluha oseba predloži na vpogled dokument, s katerim ji je priznana pravica do tolmača, ter prevzeti plačilo stroškov tolmača za znakovni jezik.
Gospa Baumanova ugotavlja, da se določbe zakona v praksi ne izvajajo dosledno, kljub stališču Ministrstva za delo družino in socialne zadeve RS, da se gluhim študentom priznava pravico do tolmača med izobraževalnim procesom.
Univerza v Ljubljani, ki je bila naprošena za mnenje v zadevi, določbo zakona po stališču Baumanove ozko gramatikalno razlaga, in sicer tako, da je obveznost Univerze gluhemu študentu zagotoviti pomoč le v nekaterih postopkih, kot so npr.: vpis v posamezni letnik, urejanje statusa ipd., ne pa tudi za predavanja.
Zavod se s tako razlago ni strinjal in je o teh kršitvah zakona obvestil tudi Varuhinjo človekovih pravic, ki se je v reševanje problematike aktivno vključila in je na to opozorila tudi Ministrstvo za visoko šolo, znanost in tehnologijo RS, to pa se po mnenju Zavoda še vedno ni ustrezno odzvalo.
Vlada Republike Slovenije kot nadrejen organ je sicer z uredbo zagotovila kar nekaj dodatnih sredstev za financiranje visokošolskih zavodov, vendar sem ni vključila stroškov tolmačenja v slovenski znakovni jezik.
V praksi prihaja, kakor so ugotovili na okrogli mizi, predvsem do prelaganja odgovornosti med ministrstvom, univerzami in fakultetami.
Gluhemu študentu kot študentu s posebnimi potrebami namreč na mesec pripada 100 ur posebnih vavčerjev. Enourni vavčer uporabi zato, da si za eno uro zagotovi tolmača – teh 100 ur bi moralo biti namenjenih financiranju njegovega obštudijskega procesa (v smislu podpore študijskemu, npr. dostopu do knjižnic in študijskega gradiva), vendar so jih gluhi študentje primorani uporabiti za ‘plačevanje’ tolmača, ko se udeležujejo (rednih) predavanj – ta strošek pa naj bi mu sicer krila fakulteta, pa mu ga v praksi ne.
Predstavniki gluhih študentov so povedali, da je s tolmači problem, ker jih je zelo malo in si ga je težko zagotoviti. V primeru, da ga nimajo, zanje obisk predavanj ne prinaša nobene koristi, saj jim tudi nekoliko večja sposobnost ‘branja z ustnic’ ne omogoči, da bi razumeli več kot pol tistega, kar predavatelj pove. Izpostavili so tudi potrebo po zapisnikarju.
Kot kaže, sistemske rešitve še vedno ni. Ni pa je, kot je pokazala razprava, ker zanjo ni ustrezne volje. Rešitev bi morala celostno urejati način financiranja dodatnih stroškov študija gluhih študentov, ki bi jih vsaj deloma postavila v enakopraven položaj z ostalimi študenti. Korak dlje bi bil, da bi gluhi študentje že pred vpisom na fakulteto lahko vedeli, kje približno bodo sploh imeli možnost zaposlitve, saj so te že po naravi stvari precej ožje. Tako bi bile vse vpletene strani na boljšem. Na to pa bo treba očitno še malo počakati.
Blaž Božnar
