Na evrsko območje, v katerem je zdaj 12 držav, se bo kot edina nova članica EU s 1. januarjem priključila Slovenija in tako postala 13. članica Evropske monetarne unije (EMU). Za nove članice je prevzem evra obvezen, torej nimajo ”in-opt” opcije, ki jim omogoča izbiro, da se same odločijo, ali bodo skupno valuto uvedle ali ne, kot to velja za stare članice EU. Med starimi članicami evra niso uvedle Velika Britanija, Švedska in Danska. Evro pa uporablja tudi nekaj drugih držav, med njimi denimo Vatikan, Monako, San Marino in celo francoska čezmorska otoška ozemlja: Francoska Gvajana, Reunion, Saint-Pierre in Miquelon, Guadeloupe, Martinique in Mayotte.
Nova valuta naj bi prinesla tudi evropsko usklajene cene, kar naj bi zaradi doseganja primerljivosti z dražjim evroobmočjem povzročilo dvig cen. Ekonomske kritike enotne valute skrbi, da bo posledica tega padec življenjskega standarda in splošnega socialnega položaja prebivalcev Slovenije, opozarjajo pa tudi na možnost povečanega razslojevanja družbe. Pri tem so se sklicevali na izkušnje iz sosednje Italije in drugih držav, ki imajo za plačilno sredstvo skupno valuto evro. V preteklosti smo tako lahko videli razburjene gospodinje v Italiji in Franciji, ki so skoraj fizično obračunavale z trgovci. V Nemčiji so se nad podražitvami pritoževali vsepovprek ter se nostalgično spominjali nemških mark. Glavno vprašanje, ki se trenutno poraja v glavi vsakega Slovenca, je: ali se bodo v Sloveniji ob uvedbi evra podražili življenjski stroški?
Čeprav nam neprenehoma govorijo, da podražitev ne bo, da se bomo učili iz preteklih izkušenj nekaterih drugih držav – ne gre prezreti dejstva, da so se podražitve zgodile v 11 državah evroobmočja in da so le na Finskem podražitve kolikor toliko preprečili. Če gospodarstva, ki so tudi do trikrat močnejša kot naša (Avstrija, Nemčija, Nizozemska), niso mogla ustaviti trenda, kako bo to uspelo nam? V zadnjem obdobju so se nekateri izdelki občutno in nerazumljivo podražili, kar lahko ugotovimo iz tabel 1 in 2. .
Nobena od devetih novink, ki naj bi sčasoma sledile Sloveniji, ne izpolnjuje maastrichtskih meril za prevzem evra. Leta 2004 sta poleg Slovenije v ERM2, ki je nekakšna čakalnica za evro, vstopili še Estonija in Litva, vendar ti nista izpolnili štirih ključnih meril. Estonija ima težavo z inflacijo, ki znaša 4,3% (dopustno meja znaša 2,8%, ki jo izračunavajo glede na povprečje treh članic z najmanjšo inflacijo (1,3%) + dovoljeni dodatek (1,5%), kar znaša 2,8%). Zanimivo pa je, da je inflacija v Litvi znašala le 0,04% nad dovoljeno mejo in je vseeno niso povabili v evroobmočje. Kljub ostrim polemikam na račun togosti maastrichtskih kriterijev ni zalegla nobena prošnja nekaterih članic. Kakorkoli, v Sloveniji bomo evro uvedli 1.1.2007. Nato bomo kot zakonito plačilno sredstvo lahko uporabljali evro in tolar, a le do 15.1.2007, ko bo evro postal edino zakonito plačilno sredstvo. Vseeno bomo lahko tolarske kovance in bankovce menjali v vseh bankah do 1.3.2007, v Banki Slovenije pa bo tolarske bankovce mogoče zamenjati neomejeno dolgo, kovance pa so leta 2016. Po 15 letih se torej poslavljamo od nacionalne valute. Vsekakor bomo tolar zelo pogrešali in nanj ohranili lepe spomine.
Tabela 1: Podražitve prehrambenih izdelkov v %
TRGOVINA IZDELEK PODRAŽITEV v %
SPAR Slanina KRAS 6%
EUROSPIN File Piščanca 9%
SPAR Skuta 500 g 6%
MERCATOR Sir (3/4 mastni) 6%
MERCATOR vipavska skuta 5,38%
MERCATOR sir šmarski trapist, Poltrdi sit Mlekarne Celeia 5,38%
HARDI Sir livada pomurskih mlekarn 12,50%
TUŠ jajca 7,15%
MERCATOR jajca 7,17%
SPAR jajca 3%
TUŠ riž 17%
MERCATOR, SPAR maslo pomurskih mlekarn 7%
MERCATOR Tuna Calvo 23%
SPAR Fructal 100% pomarančni sok 7,17%
HOFER Sweet Waley pomarančni sok 15%
HARDI Svetlo pivo 10%
SPAR Zmrznjeni krompirček Ledo 54%
HARDI Zmrznjen krompirček Friand 50%
HOFER Zmrznjen krompirček Landvogt 20%
MERCATOR Grah Ardo 30%
Tabela 2: Podražitve raznih izdelkov in storitev v %PODJETJE IZDELEK PODRAŽITEV v%
DOSTAVA PIZZ PAPINO mala pizza special Papino 8%
HALO KATRA Pizze v povprečju 8%
PIZZA SALOMON Pizze v povprečju 8%
KOMUNLANE STORITVE V CELJU voda, kanalščina 7-10%
TELEKOM naročnina 9%
MOBITEL naročnina 10%
AVTOŠOLA CELJE Ura vožnje 5%
AVTOŠOLA KOPER Ura vožnje 7%
CAPUCCINO LJUBLJANA Capuccino v stari Ljubljani 11%
KOLOSEJ CELJE,MARIBOR vstopnica za kino 33%
TUŠ vstopnica za kino 11,11%
KOLOSEJ LJUBLJANA, KOPER vstopnica za kino 8%
GARAŽNA HIŠA PRISTAN parkirnina (mesečna) 50%
DELO časopis Slovenske novice 8%
PRIMORSKE NOVICE dnevni časopis 6%
OPERA BAR kava 30%
Predrag Rajčič
Dipl.ekonom
