Aprila našo revijo preplavi podjetniški duh, zato smo tokrat utrip merili menedžerjem … Rezultat – mednarodno obarvan pogovor z dekanom UP FM.
V poletnem semestru letošnjega leta na UP FM študira 40 tujih študentov iz desetih evropskih držav, in sicer Škotske, Madžarske, Švedske, Poljske, Francije, Švice, Finske, Bolgarije, Češke in Slovaške. Kaj jih je pritegnilo k Vam – 12 predmetov v angleščini, obalno okolje …?
Sodeč po anketah, prihajajo k nam študenti predvsem zaradi zanimivega študijskega programa, poleg tega pa jih privlačijo tudi naša lokacija ob morju ter dodatne družabne aktivnosti. Opažamo, da so pri nas zelo zadovoljni. V študijskem letu 2008/2009 pa pričakujemo še več študentov iz tujine, saj bomo predmete v angleščini prvič izvajali prek celega leta tako na dodiplomski kot na podiplomski ravni.
Letos poleti se bo odvila že četrta mednarodna poletna šola. Kakšen obisk beležite, kolikšno je številčno razmerje med domačimi in tujimi študenti oziroma profesorji, in ali morda kaj razmišljate o tem, da bi najboljše kandidate nagradili tudi s kakšno štipendijo ali oprostitvijo plačila šolnine?
V mednarodni poletni šoli Faculty of Management Summer School letno študira okoli 60 študentov, od tega je običajno 40 odstotkov tujcev. Poleg tega vsako leto približno polovica predavateljev prihaja s tujih visokošolskih inštitucij. Študentje naše fakultete imajo 50-odstotni popust, v primeru da izberejo predmet, ki ga imajo v indeksu, pa v poletni šoli študirajo brez dodatnih stroškov. Naša fakulteta pridobi sredstva za štipendije za nekatere tuje študente (organizacija CEI – Central European Initiative, program CEEPUS), ostali študenti pa stroške krijejo sami.
Fakulteta tudi letno organizira mednarodno znanstveno konferenco MIC, ki se je udeležuje preko 250 znanstvenikov z vsega sveta. Letos bo – med 26. in 29. novembrom – prvič potekala v tujini, in sicer v Barceloni. Čemu sprememba?
Mednarodno znanstveno konferenco MIC bomo letos organizirali že devetič. Vse doslej smo jo organizirali v Sloveniji, letos prvič pa smo se odločili za Španijo, predvsem zato, ker želimo razširiti njeno odmevnost v tujini in še povečati število udeležencev. V ta namen smo prvič pridobili dva mednarodna soorganizatorja: Center EMUNI (Univerzitetni center za Evro-mediteranske študije) in organizacijo IEMed (Evropski inštitut za Sredozemlje) s sedežem v Barceloni.
V letošnjem študijskem letu pa je novost tudi izobraževanje po konceptu vseživljenjskega učenja skozi izvajanje formalnih in neformalnih oblik izobraževanja ter priznavanja znanj in spretnosti. Kako to poteka?
Ta koncept na fakulteti razvijamo že nekaj let. Formalna (posamezne predmete) in neformalna (seminarje) izobraževanja ponujamo pod imenom STIK, v njo pa se lahko vključijo vsi, ki želijo izpopolniti svoje znanje na širšem področju managementa. Tako pridobljeno znanje lahko posamezniki pozneje uveljavljajo tudi pri vpisu v študijske programe za pridobitev izobrazbe. Januarja letos smo prvič izdali publikacijo Vseživljenjsko učenje, v kateri smo v obdobju od januarja do septembra 2008 v okviru formalnih izobraževanj ponudili 52 predmetov, od tega 10 v angleškem jeziku. Ponujamo pa tudi nekatere seminarje, delavnice in okrogle mize.
Že pet let pa tudi načrtujete umestitev v prostore nekdanjega servitskega samostana v Kopru, kar naj bi rešilo sedanjo veliko prostorsko stisko. V kateri fazi je ta projekt sedaj?
Leta 2003 je bil izdelan idejni načrt o umestitvi fakultete v prostore nekdanjega Servitskega samostana v Kopru. Leta 2006 je bilo podpisano pismo o nameri med Mestno občino Koper, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstvom za kulturo, v katerem je bilo predvideno, da se samostan nameni UP za potrebe naše fakultete. Istega leta je nastal tudi prvi DIIP (dokument identifikacije investicijskega projekta), ki smo ga v letošnjem letu uskladili z novim stanjem študijskega procesa in prostora. Noveliran DIIP je bil januarja 2008 posredovan Upravnemu odboru UP v potrditev.
Dejali ste, da bo “prihodnost izobraževalnih inštitucij v raziskavah ter povezovanju z gospodarstvom in negospodarstvom”. Kako to uresničujete v praksi in kateri bodo Vaši nadaljnji koraki v tej smeri?
Sodelovanje z gospodarstvom in negospodarstvom spodbujamo na več načinov. Na področju raziskovanja smo v petih letih povečali število raziskovalcev za več kot dvakrat (s 44 na 95). Naši raziskovalci raziskujejo na področjih družbenih, poslovnih in upravnih ved, prava in interdisciplinarnih ved, v raziskave pa vključujemo tudi naše podiplomske študente. Opravljamo tudi naročene raziskave in izvajamo aplikativne projekte, ki so delno sofinancirani iz nacionalnih virov, delno pa jih financirajo organizacije, ki so zainteresirane za rezultate raziskav.
Kako pa je z zaposljivostjo diplomantov UP FM? Navajate podatek, da je 82-odstotna; na kakšen način pa to spremljate?
V zadnjih petih letih redno anketiramo naše diplomante o njihovem zadovoljstvu in zaposlitvi. V povprečju se večina diplomantov, ki prej niso bili zaposleni, zaposli v prvih šestih mesecih po diplomiranju. V zadnjih dveh študijskih letih pa vse bolj izpopolnjujemo tudi sistem spremljanja in ugotavljanja kakovosti na fakulteti. V okviru tega se nameravamo povezati z Zavodom za zaposlovanje RS, kar nam bo omogočilo še natančnejše spremljanje zaposljivosti naših diplomantov.
Martina Srblin
