Pri sklepanju zavarovanj moramo biti mladi še posebej pazljivi. Zavedati se moramo, ali bomo lahko plačevali mesečno premijo vsak mesec glede na naše dohodke, zato bodite natančni in pazljivi pri načrtovanju mesečne premije vašega zavarovanja.
Mag. Karmen Darvaš Šega, uni.dipl.ekon., direktorica Finančne hiše d.o.o., nadaljuje: »Življenjska zavarovanja so dolgoročna oblika zavarovanja/varčevanja in v kolikor se predčasno prekinejo, se vplačana sredstva ne vrnejo (v skladu s splošnimi pogoji življenjskega zavarovanja je potrebno plačevati mesečne premije vsaj 2 oz. 3 leta, drugače se vplačila ne vrnejo, gre za popolno stornacijo police). V kolikor se prekine zavarovanje po 3 letih, so pa stroški zelo visoki in so zato odkupne vrednosti življenjskih zavarovanj zelo nizke in nikakor enake vplačanim premijam/zneskom.«
Sklepanje zavarovanj v primeru bolezni
Še posebno moramo biti pazljivi pri sklepanju zavarovanj v primeru bolezni, saj najpogostejše bolezni niso zavzete v zavarovanje, s tem zavarovalnice ščitijo sebe (najpogostejše vrste raka, možganska kap – kjer lahko zavarovalnica določi poseben pogoj). Preden se odločite za zavarovanje v primeru bolezni se dobro pozanimajte, katere bolezni so pri kateri zavarovalnici izvzete in kakšni so pogoji za posamezne bolezni. Žalostno, a tako je. Vsak bo sebe ščitil, čeprav bi si želeli, da bi kdo zaščitil tudi nas, saj velikokrat nismo prav nič sami krivi za poškodbe in razne hude bolezni, ki nas doletijo.
Mag. Karmen Darvaš Šega svetuje vsem študentom
Mladi naj izkoristijo nizko pristopno starost, se pravi izkoristijo svojo mladost in se zavarujejo čim prej za čim daljšo dobo, da so zavarovani tako rekoč vseživljenjsko. Če so finančno sposobni, čim prej, vsaj za nižji znesek, mesečne premije znašajo že od 15 EUR mesečno navzgor, (brez skrbi, saj se lahko premija kasneje zviša.) Zakaj na čim daljšo dobo? Zato, ker so kritja za bolezni veliko višja za isti mesečni znesek, ker če zbolimo nas nobena zavarovalnica ne bo več sprejela v zavarovanje, v nekaterih primerih pa z visokim doplačilom. Na trgu se namreč dogaja, da dokler smo zdravi, se ne želimo zavarovati, ko pa enkrat zbolimo, četudi ozdravimo, pa se žal ne moremo več zavarovati za hude bolezni, vsaj ne za najmanj 5 let od ozdravitve. Sicer to določa zdravnik cenzor na zavarovalnici, ampak realno je žal tako, da se zavarovalna ustanova tudi mora zaščititi in zavaruje nerizične skupine ljudi. Enkrat oboleli pa spadamo v skupino zavarovancev z višjim rizikom.
Mojca Buh
