Dvoživke so ena najbolj ogroženih skupin vretenčarjev. Na upadanje njihovega števila vpliva mnogo dejavnikov – krčenje in drobljenje njihovega življenjskega prostora (izsekavanje gozdov, zasipavanje mlak, naseljevanje rib), nezakonit lov, bolezni… Dva i
Mnoge dvoživke se sezonsko selijo med različnimi tipi bivališč. Pri selitvah dvoživk pravzaprav govorimo o več selitvenih valovih. Najopaznejše so spomladanske selitve odraslih živali iz prezimovališč v mrestišča, kjer poteka razmnoževanje in odlaganje mrestov (jajc dvoživk). Jeseni pa so najbolj opazne množične selitve že preobraženih mladostnih osebkov iz vodnih bivališč v prezimovališča (t. i. »žabji dež«). Spomladanske selitve v mrestišča se začnejo, ko se najnižja nočna temperatura dvigne na 4-5° C in v deževnih nočeh lahko vidimo krastače in rjave žabe, kako se množično selijo iz prezimovališč proti mrestiščem. Ceste na žalost v mnogih primerih te ustaljene selitvene poti prekinjajo. Na takih odsekih lahko v času spomladanskih selitev prihaja do množičnih pomorov teh živali. Takšne cestne odseke imenujemo črne točke.
Na območjih, kjer kopenski habitat objema vodnega, se prek ceste seli le del populacije dvoživk, vendar tudi tu prihaja do množičnih povozov. Kadar pa sta kopenski in vodni habitat popolnoma ločena s cesto, se prek nje selijo cele populacije dvoživk. V tem primeru lahko povozi na cesti vodijo v lokalno izumrtje dvoživk. Množični povozi dvoživk imajo več negativnih vplivov na populacije dvoživk: upad populacij, velike razlike v razmerju med spoloma, genetska izoliranost (zmanjšana heterozigotnost), izumrtje lokalnih populacij, zmanjšanje možnosti za širjenje v nove habitate.
V Sloveniji je problematika varstva dvoživk na cestah v ospredju že nekaj let. Ukrepi za zmanjševanje vplivov prometa na dvoživke pa se kljub temu izvajajo le na maloštevilnih črnih točkah. Na mnogih črnih točkah bi bila edina trajna rešitev postavitev trajnih ograj in podhodov za dvoživke, do takrat pa so na voljo druge začasne rešitve, od katerih je najučinkovitejša postavitev začasnih ograj in dnevno prenašanje dvoživk čez cesto.
Letos Societas herpetologica slovenica – društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev (SHS), Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in Žverca – društvo za pomoč živalim Škofja Loka – Kranj organiziramo kar tri takšne akcije postavljanja zaščitne ograje in prenašanja dvoživk čez cesto. ŠOU v Ljubljani akcijo na Večni poti v Ljubljani skupaj s SHS izvaja že tretje leto zapored, in sicer ob finančni pomoči Mestne občine Ljubljana. Organizacija podobno akcijo s SHS v nekoliko manjšem obsegu prvič izvaja tudi v Mariboru na cesti Za tremi ribniki in z društvom Žverca v Hrašah. Dvoživke, ki jih bo ograja zaustavila, bomo pobrali v vedra in jih varno odnesli preko ceste; delo vodijo in nadzorujejo strokovnjaki iz obeh društev.
Prostovoljci se dobimo vsak dan ob osmih zvečer – v Ljubljani pred zapornico Biološkega središča in v Mariboru ob zgornjem koncu Velikega ribnika v Mariborskem parku, v Hrašah pa ob 18:30.
