V avditoriju Medicinske fakultete Univerze v Mariboru so na krajši slovesnosti predstavili prvi prevod Priročnika zdravniške etike Svetovnega zdravniškega združenja (World Medical Association – WMA). Prevod je delo skupine dvajsetih študentk in študentov Medicinske fakultete, ki so pod vodstvom in uredništvom nosilca predmeta Medicinska etika in pravo, prof. dr. Matjaža Zwittra, poskrbeli za to, da imamo v slovenskem prostoru prevod knjige, ki je v originalu izšla leta 2003 in doživela že nekaj posodobitev. Knjiga je bila doslej prevedena v devet jezikov, z izdajo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru smo tako dobili delo tudi v slovenščini. Predstavitve in pogovora z avtorji prevodov se je udeležil tudi generalni sekretar Svetovnega zdravniškega združenja, dr. Otmar Kloiber. »Prevod Priročnika zdravniške etike je tisti kamenček, ki ga v slovenski razpoložljivi literaturi, člankih in razpravah doslej nismo imeli,« je ob predstavitvi poudaril dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. Ivan Krajnc in dodal: »Priročnik nima namena posegati v obstoječo deontologijo, saj le opredeljuje etične obveznosti zdravnika do bolnikov, družbe in sodelavcev, prav tako pa tudi dolžnosti do sebe in svojih družin ter sodelavcev in kolegov, saj smo vse pogosteje priče posledicam nespoštljivega odnosa do samih sebe, kar se kaže v izgorelosti, zgodnejši umrljivosti; v slovenskem prostoru je to še zlasti prisotno zaradi evidentnega pomanjkanja in neugodne demografske strukture med zdravniki.«
V Sloveniji je kar nekaj literature s področja medicinske etike in deontologije, nenazadnje je njene temelje postavil akademik prof. dr. Janez Milčinski, njegovo delo pa nadaljeval akademik prof. dr. Jože Trontelj. Vprašanja etike v medicini dobivajo v zadnjih letih čedalje večjo veljavo, pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da ima pri nas v okviru študijskega programa poseben predmet le mariborska medicinska fakulteta. »Študenti kažejo za ta predmet izjemno zanimanje, saj jih vzpodbujamo k razmisleku in poglobljenemu spoznavanju temeljnih etičnih vprašanj, pa tudi k iskanju odgovorov. Moje večletne izkušnje kažejo, da študentje zelo potrebujejo pogovor o številnih etičnih vprašanjih, tako da so ure pouka izjemno dobro obiskane. Ob številnih obveznostih, ki jih nosi s seboj študij medicine, so se nemudoma lotili dela, prevedli vsak predpisano število strani, ob tem smo razpravljali tudi o vsebini, ki sili k razmisleku. Tudi oblikovanje in priprava za tisk je delo študentke petega letnika Kaje Cankar,« je povedal prof. dr. Matjaž Zwitter, ki je širši javnosti poznan kot avtor številnih odmevnih prispevkov s področja medicinske etike in prava, saj ju kot onkolog proučuje že vrsto let. Ob tem je še povedal: »Pouk etike vsekakor mora biti živahen in ne samo pasivno predavanje; tako med drugim študentje vsako leto pripravijo tudi dvanajst seminarjev na različne teme, vsako leto drugačne. Pri pripravah na pouk medicinske etike in prava sem zasledil, da je Priročnik zdravniške etike Svetovne zdravniške organizacije dostopen v devetih jezikih: v angleškem, francoskem, španskem, korejskem, indonezijskem, nemškem, arabskem, turškem in perzijskem. Pa sem si dejal: zakaj pa ne tudi v slovenskem? Pisal sem generalnemu sekretarju Svetovnega zdravniškega združenja, dr. Otmarju Kloiberju, ki je podprl idejo in potrdil, da delo lahko prevedemo. Tudi dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru nam je izrazito stal ob strani, skupina dvajsetih študentk in študentov pa se je lotila zahtevnega dela. Kot urednik slovenske izdaje sem prevode pregledal, uskladil z originalom in jih poenotil, brezplačno je tekst lektoriral prof. dr. Primož Vitez s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Da smo lahko izdali večje število izvodov, nas je gmotno podprla tudi Zdravniška zbornica Slovenije.
S prvim prevodom Priročnika zdravniške etike smo tako v Sloveniji dobili pomembno čtivo, ki bi moralo biti v rokah slehernega študenta medicine in zdravnika,« je sklenil profesor Zwitter.
Dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. Ivan Krajnc je ob predstavitvi desetega in prvega slovenskega prevoda priročnika izpostavil: »Kot dekana Medicinske fakultete me veseli, da smo ne le sledili smernicam in v študijski program na naši fakulteti uvrstili predmet Medicinska etika in pravo, temveč etične vsebine vpletli tudi v vse študijske vsebine. Od naših študentov in diplomantov pričakujemo, da bodo zavezani najvišjim etičnim standardom. Znanstveni in tehnološki napredek, možnosti vplivanja na začetek in ohranjanje ali iztek življenja, nas zdravnike zavezuje, da se zavemo, kako nujne so jasne in nedvoumne etične in moralne norme glede dovoljenega, sprejemljivega ali prepovedanega v območju svobodnega odločanja in ravnanja. Svobodna privolitev deležnikov v procesu preventive, kurative, paliative in raziskovanja v medicini je danes eno temeljnih etično-moralnih in pravnih načel v medicini in o teh vprašanjih bodo prav gotovo še tekle številne razprave, je povedal in dodal: »Ob tem naj spomnim, da je bilo tudi eno od srečanj tradicionalnih študijskih dni zdravnikov in pravnikov Medicina in pravo posvečeno prav etiki v medicini. Bogastvu tedanjih razprav je tako dodan še priročnik, ki naj dobro služi študentom in zdravnikom.«
Za prevod prvega slovenskega prevoda Priročnika zdravniške etike so po ideji, uredništvu in strokovnem pregledu nosilca predmeta Medicina in pravo na MF UM, prof. dr. Matjaža Zwittra, zaslužni študentke in študenti: Pia Katarina Bek, Katarina Borovnik, Daša Bosilj, Suzana Bračič, Kaja Cankar, Aljaž Čuš, Tanja Hartman, Tjaša Hertiš, Jan Hojs, Andreja Kauran, Luana Laura Luk, Sabina Marenk, Jernej Murko, Jožef Ostroško, Tadej Petek, Rene Petrovič, Aljaž Stepišnik, Domen Tajki, Urban Vesenjak in Vid Žunko. Oblikovanje in priprava za tisk so delo Kaje Cankar. Prevod je jezikovno pregledal prof. dr. Primož Vitez s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
