Imam pravico vedeti? Kaj imam pravico vedeti? Namen svetovnega dne pravice vedeti je opozarjati ljudi, da naj se zavedajo, kaj pomeni pravica vedeti ter kakšne koristi in prednosti prinaša.
FOIAnet
Svetovni dan pravice vedeti je 28. septembra. Namestnica informacijske pooblaščenke, Kristina Kotnik Šumah, nam je povedala, da svetovni dan pravice vedeti letos praznujemo že 8. leto zapored, vse od leta 2002, ko so se različne organizacije civilne družbe iz številnih držav povezale v organizacijo Freedom of Information Advocates Network (FOIAnet), kar pomeni, da imamo pravico do informacij javnega značaja. Na njihovi spletni strani – www.foiadvocates.net – si lahko preberete več o njihovem delovanju, o razlogih za nastanek dneva pravice vedeti. Poleg tega pa boste na strani našli tudi veliko zanimivih informacij o tem, kaj sploh je pravica vedeti.
Kristina Kotnik Šumah dodaja, da je v Republiki Sloveniji pravica vedeti uresničena skozi temeljno človekovo pravico dostopa do informacij javnega značaja, ki je zapisana tudi v drugem odstavku 39. člena Ustave RS. Ta zakon omogoča vsakomur, ne glede na to, ali je študent, pravico zahtevati informacije (dokumente) od pravnih oseb javnega sektorja (1. člen določa, da so zavezanci državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb). Navedeno pomeni, da se “pravica vedeti” nanaša samo na informacije, s katerimi razpolagajo organi javnega sektorja.
10 načel nevladne organizacije Open Society Justice Initiative:
1. Dostop do informacij javnega značaja je pravica za vsakogar.
2. Dostop je pravilo – tajnost je izjema!
3. Pravica se nanaša na vse organe javnega sektorja.
4. Postaviti zahtevo za dostop do informacij naj bo preprosto, hitro in brezplačno.
5. Javni uslužbenci so dolžni pomagati prosilcem pri oblikovanju zahteve za dostop do informacij.
6. Zavrnitev dostopa do informacij mora biti obrazložena.
7. Javni interes ima prednost pred tajnostjo podatkov.
8. Vsakdo ima možnost izpodbijati odločitev, s katero mu je bil dostop zavrnjen.
9. Organi javnega sektorja morajo aktivno in samoiniciativno posredovati glavnino informacij javnega značaja.
10. Za varstvo pravice mora skrbeti neodvisen pritožbeni organ.
Veliko uporabnih informacij o pravici dostopa do informacij javnega značaja pa lahko najdete tudi na naši spletni strani, www.ip-rs.si.
Mojca Buh
