Študentje lahko v času študija bivajo v študentskih domovih, tako javnih kot zasebnih, v dijaških domovih ali pri zasebnikih (s subvencijo študentskih domov ali brez). Lahko izbirajo med bivanjem v enoposteljni ali večposteljni sobi.
To pa je odvisno od same nastanitve in želje študenta. Večinoma se oddajajo dvoposteljne sobe in dvosobna stanovanja.
Za študentske domove je treba izpolnjevati določene pogoje, ali je mogoče dobiti mesto, pa je odvisno tudi od razpoložljivih ležišč. »Tisti, ki ne dobijo sobe v študentskem domu, se lahko odločijo za bivanje pri zasebnikih v sobah ali stanovanjih. Če živi skupaj več študentov, se lahko odločijo za najem večjega stanovanja ali hiše in si stroške medsebojno razdelijo,« Marko Puschner, SLONEP.net.
Ponudba na trgu
Ponudba stanovanj oziroma sob je velika in zelo raznolika. Vsako leto se beleži višje število oglasov, ki so namenjeni študentom, študentskim parom in študentskim družinam. Ponudba je iz leta v leto boljša, kar študentom daje možnost večje izbire. Za dobro sobo ali stanovanje se je treba resnično potruditi, pregledovati oglase dalj časa, na različnih mestih in predvsem opraviti veliko telefonskih klicev in ogledov.
Posredovalnice študentskih sob
Na območju Univerze na Primorskem deluje spletna posredovalnica sob Mojcimer.si, na območju Univerze v Mariboru deluje brezplačna posredovalnica Kamrica in na območju Univerze v Ljubljani M². Posredovalnica študentskih sob Mojcimer.si poleg spremljanja in možnosti oddaje oglasov za iskanje študentskih sob ponuja tudi ostale koristne informacije o bivanju študentov (informacije o razpisih, obrazcih, subvencioniranem bivanju študentov, pravicah in dolžnostih bivanja v študentskem domu in pri zasebnikih, …). Zavod PIP izvaja storitev Kamrica in omogoča shranjevanje najemnih pogodb, pisanje najemnih pogodb kot tudi pomoč pri sporih med najemodajalcem in najemojemalcem. Lahko pa seveda brskate tudi po nepremičninskih oglasnikih, ki niso namenjeni zgolj študentom, torej nepremicnine.si, gohome, bolha itd.
Povpraševanje
Po umiku oddanih oglasov je opaziti, da je največ povpraševanja po enoposteljnih sobah in stanovanjih v okolici fakultet ter v centru mesta.
Težave pri iskanju sobe
»Študenti se pri iskanju stanovanj srečujejo z različnimi težavami. Prenatrpanost oziroma neprimerna velikost stanovanj (premajhna stanovanja za število študentov v njih), cene (zaradi lokacije znajo biti sobe oz. stanovanja predraga, čeprav niso najbolje urejena), previsoke varščine,« Miha Šimon, Zavod PIP. Težavo pri iskanju stanovanja lahko predstavlja tudi komunikacija s stanodajalci ali morebitno iskanje sostanovalcev. Iskalci stanovanj morajo biti vsako leto pozorni tudi na pravočasno oddajo vlog za subvencionirano bivanje oz. bivanje v študentskih domovih.
Marko Pavlič, vodja projekta Mojcimer, in Anže Sovinc, sekretar za socialo ŠOUP dodajata še: »Tudi tekom študijskega leta so na voljo stanovanja ali sobe, ki pred oktobrom niso bile povsem zapolnjene ali so ostale prazne. Največ primerov se nanaša na iskanje sostanovalcev oz. cimrov; kadar je stanovanje že oddano in se eden izmed študentov iz subjektivnih razlogov izseli, so ostali sostanovalci primorani v iskanje novih sostanovalcev. Žal pa med letom ni mogoče zaprositi za posteljo v študentskih domovih ali subvencionirano bivanje pri zasebniku, kar pomeni, da se tekom študijskega leta lahko vselimo le pri zasebnikih brez možnosti subvencije.«
Najemnine študentskih sob pri zasebnikih
Najemnine so odvisne od lokacije in velikosti, opremljenosti in velikosti posamezne sobe ter kakovosti sobe oz. stanovanja. Najemnine so višje v mestnih središčih in v bližini fakultet.
Ljubljana
»Cene enoposteljnih sob se gibljejo med 150 in 300 € z vključenimi stroški; pri tem je cena seveda odvisna od lokacije sobe. Sobe in stanovanja, ki so bližje centru mesta, so dražja. Za dvoposteljno sobo študenti odštevajo med 100 in 250 € s stroški vred, za tro- ali večposteljno sobo pa je naša ocena zgolj pavšalna, saj imamo takšnih primerov najmanj – načeloma se cene gibljejo med 100 € in 150 €. Garsonjere se oddajajo za 300 € in več, seveda pa se najdejo tudi oglasi, pri katerih stanodajalec postavi zelo visoko najemnino, tudi 1000 € ali več za dvo- ali trisobno stanovanje. Pravil, kje so najcenejše sobe, ni. Po mojih opažanjih so sicer najcenejše lokacije v Ljubljani Fužine, Polje, Rakovnik, Vrhovci in Bežigrad, ki je precej velik, čeprav proti Črnučam, ob relaciji avtobusne povezave številka 6 spet rastejo. Najdražje sobe in stanovanja so v okolici Filozofske fakultete, torej v centru mesta, proti Viču in Rudniku pa cene spet padajo. Po mojih izkušnjah je za študente Filozofske fakultete in okolice ustrezno tudi bivanje na relaciji avtobusa številka 1, torej proti Šentvidu. Žal pa ne morem soditi o vzdrževanosti tamkajšnjih stanovanj, saj slik nimamo,« Maša Goriup, m2 posredovalnica sob, socialna svetovalka, Zavod Študentska svetovalnica.
Maribor
»V Mariboru se najemnine enoposteljnih sob (velikosti približno 7 m2) v centru gibljejo okoli 110 € brez stroškov na osebo. Najemnine večjih (12-15 m2) enoposteljnih sob v centru znašajo od 130-150 € na osebo skupaj s stroški. Za stanovanje izven centra pa najemnina enoposteljne sobe znaša od 100 do 120 € na osebo brez stroškov. Za posteljo v dvoposteljni sobi (velikosti približno 20 m2) v centru mesta najemnina skupaj s stroški znaša okoli 150 €, medtem ko izven mesta najemnina za posteljo v dvoposteljni sobi (velikosti približno 20 m2) znaša okoli 120 € na osebo skupaj s stroški. Za garsonjero (okoli 30 m2) v centru Maribora najemnina znaša od 200 do 240 € brez stroškov. Izven centra najemnina garsonjere skupaj s stroški znaša okoli 160 €,« Miha Šimon, Zavod PIP, ŠOUM.
Obala
»Cene bivanja v študentskih domovih na Obali znašajo okoli 100 € mesečno z vključenimi stroški (elektrika, ogrevanje, komunalne storitve, televizija in internet, …), medtem ko se cene bivanja pri zasebnikih precej razlikujejo. Dražja so ležišča v mestnih središčih in v bližini fakultet ter ležišča v enoposteljnih sobah (tudi več kot 200 €). Izven središča so zasebne sobe cenejše (med 100 in 150 €), stroški pa se navadno plačujejo posebej in znašajo med 30 in 50 evri mesečno,« Marko Pavlič, vodja projekta Mojcimer, in Anže Sovinc, sekretar za socialo ŠOUP.
S kakšnimi težavami se srečujejo bodoči študenti in študenti pri iskanju stanovanja?
Maša Goriup, m2 posredovalnica sob, socialna svetovalka, Zavod Študentska svetovalnica
V m2 posredovalnici sob v prvi vrsti predvsem opažamo, da večina študentov ne ve, kje iskati oglase, saj ne vedo, da lahko sobe/stanovanja iščejo tudi prek študentskih brskalnikov. Na trgu namreč obstaja veliko posredovalnic sob, ki so namenjene predvsem oddaji stanovanj zaposlenim in so temu primerno dražje. Velikokrat se študentje pri iskanju namestitve omejijo le na enoposteljne sobe v bližini fakultet, saj se bojijo javnega prevoza in neznanih ljudi, čeprav bi lahko namestitev nekoliko stran od fakultet in z dobro avtobusno povezavo našli ceneje. Največ “pravnih” težav imajo študentje z zapleti z varščino, ki zakonsko ni natančno opredeljena. Tako se pogosto zgodi, da stanodajalec obdrži varščino tudi po izselitvi študenta iz stanovanja ali sobe, četudi študent ni naredil nobene škode. Temu se študentje najlažje izognejo z dobro najemno pogodbo (vzorec imamo tudi v Študentski svetovalnici), v kateri se jasno opredeli namen plačila varščine in pogoje, pod katerimi se vrne varščina študentu. Dobro je tudi, da stanodajalec napiše študentu potrdilo o plačilu varščine. Ena izmed najpogostejših težav, ki jih opažamo pri pregledovanju oglasov, je omejena uporaba skupnih prostorov z lastnikom, ki živi v istem stanovanju. Študentom je najpogosteje onemogočena uporaba kuhinje, nekje pa celo kopalnice. Še bolj zaskrbljujoče je, da se oddajajo stanovanja ali sobe, ki niso primerne za bivanje. Najpogosteje gre za stara in nevzdrževana stanovanja, najemnine pa so zelo nizke, kar prepriča študente. Druga skrajnost so stanovanja ali sobe, pri katerih je potrebno vnaprej plačati stroške ali celo najemnino. Pojavljajo se oglasi, kjer lastnik zahteva polletno najemnino ali stroške za nakup kurilnega olja za celotno ogrevalno sezono. Takih stroškov si večina študentov oziroma njihovih staršev ne more privoščiti. Veliko stanodajalcev tudi prepoveduje obiske. Nekatera stanovanja tudi nimajo interneta. Najbolj nenavaden primer, ki smo ga imeli letošnje leto, je stanodajalčeva zahteva po študentovem potrdilu o rednem opravljanju izpitov. Najemodajalci včasih prikažejo tudi višje stroške porabe (elektrika, voda, ogrevanje, …), kot dejansko so. Imeli smo tudi primer, ko so bili študentje primorani plačevati stroške za celotno hišo, kljub temu, da je v drugi polovici hiše bival stanodajalec. Večini opisanih težav se študent lahko izogne z dobro najemno pogodbo, pri čemer je pomembno, da jo pred podpisom natančno prebere. Na vpogled nam jo lahko prinese tudi v Študentsko svetovalnico oz. m2 posredovalnico sob na Židovski stezi 6 v Ljubljani.
Kakšno je povpraševanje, kaj iščejo študenti, kakšne so želje?
Miha Šimon, Zavod PIP, ŠOUM
Želje in kriteriji študentov se razlikujejo od posameznika do posameznika. Želje se oblikujejo predvsem na osnovi finančne sposobnosti. Tako je enim pomembna lokacija in so za to pripravljeni plačati več, drugim lokacija ni toliko pomembna, temveč je pomembna velikost sob oziroma stanovanja, tretji pa se glede na ceno odločajo za najem stanovanja.
Kakšna je ponudba sob na trgu?
Marko Pavlič, vodja projekta Mojcimer, in Anže Sovinc, sekretar za socialo ŠOUP
Ponudba sob je od regije do regije različna, čeprav generalno gledano povpraševanje vedno presega ponudbo. V Sloveniji obstaja precejšnje pomanjkanje javnih študentskih bivanjskih kapacitet (najbolj pereče je stanje na Primorskem), zaradi česar je večina prisiljena poiskati sobo/stanovanje pri zasebniku, ki je seveda tudi dražja.
Kje študenti lahko dobijo informacije?
Marko Puschner, SLONEP.net
Vir informacij za iskanje so posredovalnice sob, ki jih organizirajo študentske organizacije in študentski klubi. Gre za brezplačne posredovalnice med lastniki in študenti, ki potrebujejo posteljo. Lastniki sporočijo posredovalnici proste zmogljivosti, študentje pa si potem izberejo, kaj jim ustreza, in posredovalnica jih poveže z lastniki. Ponudba se dnevno spreminja, zato jo je priporočljivo spremljati dlje časa. Za področje ljubljanske univerze deluje posredovalnica sob m2, za področje mariborske univerze Kamrica in za področje primorske univerze Moj cimer. Posamezno posredovalnico je organizirala študentska organizacija posamezne univerze.
Nasveti pri iskanju sobe
Marko Puschner, SLONEP.net
Preden se lotimo iskanja stanovanja, si temeljito razjasnimo, kakšno sobo ali stanovanje želimo. Pri tem je treba upoštevati, da so sobe, ki so bolj oddaljene od fakultet cenejše kot tiste, ki so bližje; pomembna je tudi četrt, v kateri so, in oddaljenost od centra. Pomembna je opremljenost sobe, predvsem pa bodimo pozorni, da ima vse, kar potrebuje (npr. internet). Pozorni moramo biti tudi na samo kakovost sobe ali stanovanja. Pogosto se ponujajo zelo slabe sobe, ki ne nudijo primernega bivalnega udobja (vlažnost, pomanjkanje svetlobe, hrup, smrad, slaba izolacija). Pri dogovarjanju z najemodajalcem se moramo že na začetku pogovoriti o višini najemnine, varščine in stroških, ki jih bomo plačevali. Vse to naj bo zapisano v pogodbi. Najema brez pogodbe ne smemo skleniti, ker le pogodba zagotavlja pravno varnost in vse pravice, ki nam kot najemniku pripadajo.
Miha Šimon, Zavod PIP, ŠOUM
Pravočasno začeti z iskanjem stanovanja, pozorno prebrati najemno pogodbo (za kakršnekoli težave in vprašanja se lahko študenti obrnejo na nas) ter dvakrat razmisliti (o lokaciji, urejenosti, če je v bližini trgovina ali mestni promet, parkirno mesto, število študentov v sobi in podobno) preden se študent odloči za določeno stanovanje oziroma sobo.
Maša Goriup, m2 posredovalnica sob, socialna svetovalka, Zavod Študentska svetovalnica
Glavni nasvet, ki ga vedno dajem študentom, je, naj pred podpisom dobro preberejo najemno pogodbo, s čimer se bodo izognili morebitnim kasnejšim težavam. Poleg tega naj si pri iskanju namestitve resnično vzamejo čas, si ogledajo veliko oglasov in skoraj toliko stanovanj, preden se odločijo za pravega. Nekateri oglasi na prvi pogled niso všečni, a lahko študent pri ogledu dobi bistveno boljši vtis. Če študentu soba ne ustreza, naj išče drugo, saj je stanovanj na trgu res veliko. Po drugi strani naj bo študent odziven, ker je iskalcev veliko in si v večini primerov ne more vzeti časa za premislek več tednov, saj bo stanodajalec sobo prej oddal.
Marko Pavlič, vodja projekta Mojcimer, in Anže Sovinc, sekretar za socialo ŠOUP
V primeru iskanja stanovanja pri zasebniku svetujemo, da se študenti pričnejo z iskanjem že v začetku poletja, saj konec meseca septembra najboljše bivalne kapacitete že poidejo. Poleg tega svetujemo, da primerjajo ponudbe različnih sobodajalcev, si prostore natančno ogledajo, povprašajo po pričakovanjih sobodajalca in natančno preberejo najemno pogodbo pred podpisom, predvsem v delu, kjer so opisani pogoji vračila varščine.
Študente smo povprašali, kaj je vplivalo na njihovo odločitev pri iskanju študentske sobe, kakšne so bile njihove želje oziroma pričakovanja.
Uroš Kandžič, 25 let, absolvent Fakultete za management Koper
Od prvega letnika študija živim pri zasebnikih, iskal pa sem garsonjero. Večinoma sem bil z nastanitvijo zadovoljen, najemnina je bila znosna, saj nas je bilo več v stanovanju. Nisem pa bil zadovoljen v enem primeru, ko nas je lastnica v določenem nenapovedanem trenutku preprosto vrgla iz stanovanja zaradi nastanitve njenega sina v tem istem stanovanju.
Mateja Trunk, 24 let, podiplomska študentka Fakultete za management Koper
Ko sem se odločala za študentsko sobo, sem izbirala med ponudbami študentskega doma in ponudbami zasebnikov. K lažji odločitvi je pripomogla cenovna in prostorska primerjava med njimi. Nisem pikolovska, zato sem iskala predvsem sobo, ki bi zadoščala najnujnejšim osnovnim potrebam. V času študija sem sobe velikokrat menjavala, saj nekateri najemodajalci v času poletnih počitnic (od junija do avgusta) zaradi glavne poletne sezone niso oddajali sob študentom ampak turistom. S sobami sem bila vedno zadovoljna, prav tako so mi bile najemnine cenovno ustrezne.
Branka Mirt, 26 let, absolventka Fakultete za management Koper
Na začetku študija sem izbrala dijaški oziroma študentski dom v Kopru, ker sem iskala nekaj čim cenejšega blizu moje fakultete – Fakultete za management Koper – in solidno opremljenega. Kasneje sem se odločila za subvencionirano bivanje pri zasebnikih, kjer sem bila z najemodajalcem in najemnino prav tako zadovoljna, standard pa je bil višji. V študentskem domu so namreč starejša oprema, manjše sobe, skupni toaletni prostori in kopalnice.
Maja Peterlin, 23 let, podiplomska študentka Fakultete za management Koper
Sobo sem začela iskati precej pozno, zato tudi ni bilo več izbire. Glede na to, da nisem imela nastanitve v kraju študija in sem morala slednjo najti v zelo kratkem času, sem pričakovanja prilagodila ponudbi. Prvo nastanitev sem našla pri zasebnikih in kasneje oddala vlogo za bivanje v študentskem domu, v katerega sem bila po nekaj mesecih sprejeta. Z nastanitvijo v študentskem domu sem bila zadovoljna z vidika dobre lokacije, kar se tiče sobe pa ne preveč. Zelo slabo je bilo poskrbljeno za čiščenje skupnih prostorov, internet, ki sem ga nujno potrebovala za študij, tudi ni bil zagotovljen.
Darjan Zlobec, 27 let, absolvent Fakultete za management Koper
Že na začetku sem se odločil za zasebnika, ker sem slišal, da na Obali ni dobrega študentskega doma. Iskal sem sobo/stanovanje, ki je v celoti opremljeno z vsemi življenjsko potrebnimi stvarmi – hladilnik, štedilnik, pralni stroj, primerna lokacija, kasneje, ko sem imel avto, pa tudi možnost parkiranja. Večinoma sem bil zadovoljen z najdenimi sobami/stanovanji, največkrat sem jih moral zamenjati zaradi odločitve lastnikov, saj čez poletje sob ne oddajajo študentom, včasih pa tudi zaradi tega, ker sem našel ugodnejšo oziroma boljšo nastanitev.
Peter Jenko, 26 let, absolvent Fakultete za management Koper
Izbral sem Študentski in dijaški dom v Kopru, ker sem najprej iskal samo sobo v neposredni bližini Fakultete za management Koper. Za bivanje v domu sem se odločil predvsem zaradi vzdušja in povezanosti, ki ga je bilo takrat možno začutiti. Ena izmed ključnih prednosti doma je lokacija v neposredni bližini fakultete in mestnega jedra. Glede situacije in pogojev bivanja v domu je bilo že veliko povedano, tudi v medijih, tako da problematike ne bi pogreval.
Mojca Buh
