Pred vhodom v prostore Univerzitetnega inkubatorja smo lahko na steni prebrali, katera so podjetja, ki jih trenutno mentorirajo.
Vstopili smo v delovne prostore, kjer je bilo tudi v petek popoldne precej živahno, in direktorico dr. Lidijo Honzak povprašali o delovanju in pomenu univerzitetnega inkubatorja za razvoj startupa v Sloveniji.
Katera so tri najbolj uspešna podjetja, ki ste jih mentorirali?
Od leta 2008 smo inkubirali več kot 120 podjetij. Vsi startupi do zdaj so imeli skupno 40 milijonov prihodkov. Zenamta, d. o. o., je bilo naše prvo uspešnejše inkubirano podjetje. Drugo podjetje, ki bi ga izpostavila, je podjetje Mesi, d. o. o. Dva absolventa sta za seminarsko nalogo izdelala aparaturo za merjenje gleženjskega indeksa za diagnosticiranje srčno-žilnih bolezni. Z inovacijo so kandidirali tudi za milijonsko nagrado. Zelo uspešno je podjetje Prospeh, d.o. o., ki je razvilo aplikacijo sledenja izvoru mlečnih izdelkov za mlekarno Celje. Omenila bi še podjetje Doktrina in izmed podjetij alumnov najbolj uspešno podjetje Optiprint, d. o. o.
Kako pomagate mladim startup podjetjem?
Do nas pridejo tudi posamezniki samo z idejo. Pomagamo jim pri mreženju, izdelavi poslovnega modela, vzpostavitvi stikov, iskanju možnih investicij, svetujemo pri pridobitvi nepovratnih sredstev. V startup podjetja LUI je bilo do zdaj vloženih 16 milijonov evrov investicij. Na voljo so tudi osebni trenerji, ki pomagajo vsem pri odskoku v svet. Imamo več kot 50 mentorjev, med katerimi so znani gospodarstveniki.
Podjetja so inkubirana v povprečju eno leto in pol, raziskovalna do treh let. V tem obdobju lahko brezplačno uporabljajo seminarske in konferenčne sobe. Srečujejo se v »google roomu«, dodelimo jim tudi lastno pisarno. Naslednja faza je, da se prodaš ali pa da sam pelješ posel ob podpori investitorjev.
Pred vključitvijo podjetja v program se evalvira ideja. Kolikšna je možnost preživetja startup podjetij?
Idejo evalvira 3-članska komisija, ki jo pokriva tako strokovni kot poslovni del. To so profesorji na fakultetah in uspešni gospodarstveniki. Skupaj presodijo, katere ideje predstavljajo velik potencial. Pohvalimo se lahko s 95-odstotno možnostjo preživetja LUI-jevih startup podjetij.
Katere notranje oziroma zunanje dogodke organizirate?
Za naše inkubirance dvakrat mesečno organiziramo podjetniški zajtrk in mikser idej. To so notranji dogodki, ki se jih po predhodni najavi lahko udeležijo tudi drugi. Vsi, ki jih zanimajo naši nadaljnji dogodki, se lahko naročijo na e-novičke.
Organiziramo delavnice, pred novim letom delavnico o davkih, nudimo pravna svetovanja, trženjske vsebine. Vsako leto jeseni izvedemo startup kamp. Gre za 3-mesečni projekt, na katerem imajo udeleženci možnost preveriti svojo idejo, kako se je lotiti in izvedeti, kaj si mislijo kupci. Zelo zanimivi so tudi startup vikendi.
Mladi, ki imajo idejo, vendar niso tehnično podkovani glede izvedbe, se naj prijavijo na startup vikend, katerega namen je mreženje in skupno oblikovanje ideje. Tehnične ideje potrebujejo tržnike, pomembno je namreč prodati zgodbo. Včasih imamo zelo dobro idejo, potem pa jo je treba vključiti v zgodbo. Oni so tisti, ki se včasih tudi naknadno pridružijo ekipi. Letos bo startup vikend organiziran aprila, in sicer na Biotehniški fakulteti.
Kako je z zaposlitvijo v startup podjetjih?
V povprečju je v startupu zaposlenih 15 ljudi, največ pa 40. Če katero od podjetij zaposluje, to objavimo v e-novičkah, na Facebooku. Veliko delovnih mest je za tržnike in oblikovalce za tehnične projekte. Sicer ne gre za službo za nedoločen čas, lahko pa postaneš solastnik in soustvarjaš podjetje. Ko si del startupa, si tudi sam odgovoren za uspešnost.
Kaj svetujete mladim, ki še nimajo izkušenj na trgu dela?
Naj ne čakajo in ne pišejo prošenj v nedogled. Vključijo naj se v določen projekt, tudi bodoči delodajalci. Če se projekt ne izide, bodo z navdušenjem sprejeli koga z izkušnjami iz inovativnega startup podjetništva.
Jovišić Dragana
