Vsako leto 1. decembra obeležujemo Svetovni dan aidsa, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) prvič razglasila leta 1988 in vse odtlej je to pomemben mednarodni dan, ki ga usklajeno obeležujemo po vsem svetu. V obdobju 2010–2015 je osrednje geslo globalne kampanje »Proti ničli – nič novih okužb, nič diskriminacije, nič umrlih zaradi aidsa«. Čeprav je bil razvojni cilj, da se do leta 2015 zaustavi širjenje virusa HIV, se čas izteka in tudi SZO opozarja, da ne le da ciljev ne dosegamo, ampak se je število novih primerov v Evropi v zadnjih desetih letih povečalo. Ne bo dosežen niti cilj, da bomo do leta 2015 v Evropi testirali 90 odstotkov ključnih skupin, saj je do zdaj ta številka le pri 53 odstotkih. V Sloveniji smo do 18. novembra 2014 na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) prejeli podatke o 43 novih diagnozah okužbe s HIV, za aidsom je zbolelo 15 oseb, umrl pa je en bolnik z aidsom. Skupno je bilo od leta 2004 do vključno 18. novembra 2014 prepoznanih 450 okužb s HIV, medtem ko je umrlo 23 bolnikov z aidsom.
HIV/aids tako še vedno ostajata pomemben javnozdravstveni problem. Direktorica SZO za Evropo poudarja, da si ob grozeči grožnji za zdravje ljudi ne moremo privoščiti zmanjšane pozornosti nad širjenjem epidemije HIV/aidsa. V Evropi se širijo okužbe HIV na račun prenosa virusa med injicirajočimi uživalci drog v Vzhodni Evropi, medtem ko se v Zahodni Evropi in pri nas širi predvsem v populaciji moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. V Sloveniji smo do 18. novembra 2014 na NIJZ prejeli podatke o 43 novih diagnozah okužbe s HIV (eden manj kot v 2013). Med 39 primeri med moškimi jih je bilo 21 med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (šest manj kot v 2013), prijavljeni sta bila tudi dve okužbi pri injicirajočih uživalcih nedovoljenih drog (enako kot v 2013). Tudi v letošnjem letu je bila pri dobri polovici oseb diagnoza okužbe s HIV postavljena pozno, namreč takrat, ko bi že morali prejemati protiretrovirusna zdravila.
Pomembno je redno testiranje
Širjenje virusa HIV bomo zaustavili le s povečanjem testiranj in zdravljenjem, zmanjšanjem novih infekcij in uspešnim doseganjem ključnih populacij. “Najbolj ranljive skupine pri nas so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, promiskuitetni ljudje, prostitutke in njihovi klienti, injicirajoči uživalci drog, zaporniki, osebe s spolno prenosnimi okužbami, kot so hepatitis B, sifilis, gonoreja,” opozarja Evita Leskovšek z NIJZ in dodaja: “Na NIJZ si že vrsto leto prizadevamo na preventivnem področju s sodelovanjem z našimi organizacijskimi enotami po regijah in v koordinaciji z vsemi deležniki, predvsem nevladnimi organizacijami. Tako smo tudi na strokovnem srečanju v središče postavili dve prepletajoči se temi: kako povečati dostopnost in dosegljivost do testiranja ter kako zmanjševati stigmo in diskriminacijo. Dejstvo je, da tako v Evropi kot Sloveniji večina na novo diagnosticiranih dobi diagnozo prepozno. Pomemben vzrok je strah pred stigmo, ki je del naše realnosti.”
Preprečevanje okužbe s HIV vključuje tudi zdravljenje že okuženih in protiretrovirusno poekspozicijsko profilakso po izpostavljenosti okužbi s HIV pri delu v zdravstvu ali pri nezaščitenih spolnih odnosih ali izpostavljenosti okuženi krvi pri souporabi pribora za injiciranje z znano okuženimi ali s pripadniki skupin z višjim tveganjem za okužbo. “Preprečevanje in obvladovanje okužbe s HIV v okviru promocije spolnega in reproduktivnega zdravja je pomembna javnozdravstvena prednost. S temi programi moramo doseči vse prebivalce, predvsem pa mlade. Za preprečevanje spolnega prenosa je pomembno spodbujanje odgovornega in varnega spolnega vedenja, vključno s promocijo uporabe kondoma. Ker je v Sloveniji breme okužb s HIV največje med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je promocija odgovorne in varne spolnosti še posebej pomembna v tej skupini,” pravi izr. prof. dr. Irena Klavs z NIJZ.
Zgodnje testiranje in zdravljenje zmanjšuje vpliv okužbe individualno in družbeno. Okužba z virusom HIV oziroma bolezen aids je še vedno neozdravljiva, vendar imajo okuženi ob zgodnji diagnozi in zdravljenju daljše in bolj kvalitetno življenje. Eden od velikih izzivov je tudi zmanjšati stigmatizacijo do okuženih, obolelih in ranljivih skupin. Zato bomo ob letošnji kampanji delili informativne plakate, osveščali širšo javnost ter v zdravstvenih domovih in ob različnih dogodkih delili kondome. Poleg tega bo 1. decembra 2014 na Prešernovem trgu v Ljubljani potekala informativna stojnica, na kateri bodo študentje medicine informirali, svetovali in mimoidoče vabili na anonimno brezplačno testiranje, ki bo potekalo v prostorih NIJZ na Trubarjevi 2 v Ljubljani, testiranje pa bo možno tudi po posameznih organizacijskih enotah NIJZ.
