ŠOS je pripravil odziv na komentarje, ki so jih v javnosti v zadnjih dneh dajali politiki o izgubljeni generaciji. Študentska organizacija Slovenije kot reprezentativen predstavnik študentov in mladih ne more pristati na porajajoče neutemeljene kritike nastalih razmer, ki gredo v smeri arogance do mladih. Stališča, da so ulični izgredniki predvsem mladi, ki so del neke izgubljene generacije oz. njene zavožene sistemske šolske vzgoje, so milo rečeno nedopustni. Takšno nekritično posploševanje ne pripomore k stabilizaciji političnih, gospodarskih in socialnih razmer v državi. Še več, jih celo poslabšuje. Celotno odprto pismo, naslovljeno na slovensko politično elito, objavljamo spodaj.
Mladi nismo izgubljena generacija, le politika je izgubila kompas
Slehernemu od nas vseh slovenskih državljanov po ustavi pripada določeno mesto v družbi, kjer lahko ustvarja, plemeniti in razvija svoj potencial. Ni pa od vseh odvisno, v kakšni družbi se bo razvijal. To je v veliki meri odvisno od političnih elit, ki nam tako ali drugače krojijo usodo naroda. V času, ko bi moral biti politični diskurz jasno usmerjen v kreiranje družbe znanja in priložnosti, se po slovenskih mestih in trgih po znanem grškem scenariju odvijajo številni ulični protesti. In kot je v znani slovenski navadi, namesto da bi reševali probleme, zaradi katerih smo ljudje v stiski, politiki iščejo zanje dežurne krivce. Očitki in teorije zarot v teh dneh dežujejo iz vsakega mestnega vogala. Študentska organizacija Slovenije kot reprezentativen predstavnik študentov in mladih ne more pristati na porajajoče neutemeljene kritike nastalih razmer, ki gredo v smeri arogance do mladih. Stališča, da so ulični izgredniki predvsem mladi, ki so del neke izgubljene generacije oz. njene zavožene sistemske šolske vzgoje, so milo rečeno nedopustni. Takšno nekritično posploševanje ne pripomore k stabilizaciji političnih, gospodarskih in socialnih razmer v državi. Še več, jih celo poslabšuje.
Dejstvo je, da bi moralo biti političnim elitam jasno, da več kot je posameznikov, ki dajejo od sebe več in boljše, več prejmejo vsi v njihovi okolici in hitreje teče razvoj od posameznikov, družbe do celotnega naroda. Gre torej za demokratičen in legitimen proces družbenega spreminjanja, kjer smo enako vpleteni mladi kot starejši, ženske kot moški, zaposleni kot ne (še) zaposleni, urbani kot neurbani, levi kot desni in še bi lahko naštevali. Državotvoren je vsak posameznik, ki s svojim delom prispeva skupnosti in družbi posreduje pozitivne signale “Lahko uspe tudi tebi”. Mladi ugotavljamo, da je to, kar manjka posamezniku danes, občutek za začetek uspešne in varne poti za življenje. Prav zaradi tega pomanjkanja in neznanja, se krepi škodljivo mnenje, da smo mladi izgubljena generacija.
Raziskava Mladina 2010, ki jo je za Urad za mladino opravila Filozofska fakulteta v Mariboru, je prišla do nekaj zelo relevantnih ugotovitev, ki jih želimo na tem mestu posebej jasno izpostaviti. Dobrih 40 odstotkov mladih meni, da je v Sloveniji bolje poskrbljeno za starejše kot za mlade. Skoraj dve tretjini vprašanih izraža nezadovoljstvo s splošnim odnosom slovenske družbe do mladih. Najbolj nezadovoljni z odnosom družbe do mladih pa so tisti, ki imajo, ali lahko računajo, da bodo imeli, v bližnji prihodnosti težave pri zaposlovanju. Takšna slika je bila pred skoraj tremi leti, od takrat pa se je stanje še zelo poslabšalo. To pomeni, da danes res živimo v težkih časih negotovosti in da breme krize ni porazdeljeno enakomerno na vse skupine državljanov. Tega se mladi dobro zavedamo. Prav zato želimo biti del rešitve, ne del problema.
Na tem mestu pozivamo vse slovenske politične predstavnike, naj bodo pri izbiri besed, ki vplivajo in oblikujejo javno mnenje ter družbeno klimo, do mladih še posebej pazljivi in odgovorni. Mladi nismo izgubljena generacija, vse kaže prej na to, da je slovenska politika izgubila kompas. Namesto sever jug kaže levo desno. Namesto v prihodnost kaže nazaj v preteklost.
Ne smemo pozabiti, da se v času, ko vre na slovenskih ulicah, v parlamentu sprejemajo številni pomembni reformni in proti krizni ukrepi, ki očitno vsi ne uživajo večinskega zaupanja v javnosti. Skrajni čas je, da v Sloveniji spremenimo uveljavljen, a nepriljubljen politični slog. In da se politika argumenta moči končno zamenja s politiko moči argumenta.
Mitja Urbanc,
predsednik Študentske organizacije Slovenije