Planinska organizacija skrbi za 2008 planinskih poti v skupni dolžini več kot 10 tisoč kilometrov. Markacisti, ki jih v Sloveniji znotraj planinskih društev deluje več kot 700, so delu na planinskih poteh lani posvetili dobrih 41 tisoč prostovoljnih ur, veliko tudi zaradi odpravljanja posledic žledoloma na poteh zunaj visokogorja. Na zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh v visokogorju pa poleg markacistov, skrbnikov posameznih poti, pri delu srečamo tudi tehnično ekipo markacistov Komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenije (KPP PZS), ki je usposobljena za opremljanje poti z varovali, kot so klini in jeklenice. Po poletnih akcijah na Batognici, Prisojniku in Triglavu bodo v prihodnjih dneh urejali pot z Zaplanje prek Triglavske škrbine na Triglav, zato bo od 8. do 10. septembra zaprta, septembra načrtujejo še akcije na Škrlatici, Jalovcu in nad Tamarjem. Čeprav markacisti planinske poti, ki so pomemben del slovenske turistične infrastrukture, nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno, ostaja nerešeno vprašanje financiranja njihovega vzdrževanja in obnove.
Markacisti planinskih društev skrbijo za razvejano mrežo dobrih 10 tisoč kilometrov planinskih poti, od katerih je 449 kilometrov zahtevnih in 225 kilometrov zelo zahtevnih poti, preostale so kategorizirane kot lahke. Kopni del leta je namenjen tehničnim delovnim akcijam markacistov v visokogorju, kakršne so letos že izvedli na zahtevni planinski poti s Krnske škrbine na Batognico, zelo zahtevnem delu Kopiščarjeve poti na Prisojnik in zelo zahtevni planinski poti s Kredarice na Triglav.
Naslednja delovna akcija tehnične skupine markacistov KPP PZS bo na planinski poti iz smeri Koče na Doliču, natančneje z Zaplanje do Triglavske škrbine in naprej na Triglav, zato bo ta pot od četrtka, 8. septembra, do vključno sobote, 10. septembra 2016, zaprta. Planince prosimo, da dosledno upoštevajo zaporo planinske poti in se nanjo ne podajajo, saj bi lahko ogrozili tako svojo varnost kot varnost markacistov na akciji. Dostop na vrh Triglava bo mogoč s Triglavskega doma na Kredarici in z Doma Planika čez Mali Triglav. Naslednja akcija bo predvidoma prihodnji četrtek, 15. septembra, na Škrlatico, v drugi polovici septembra so v načrtu tudi akcije na zelo zahtevnem delu planinske poti s Kotovega sedla na Jalovec ter na planinskih poteh iz Tamarja na slap Nadiža in iz Tamarja na Črne vode. Zapore planinskih poti se ažurno objavljajo na spletni strani PZS in posebni podstrani stanje-poti.pzs.si.
“Tehnična skupina markacistov Komisije za planinske poti PZS na zahtevnih in zlasti zelo zahtevnih planinskih poteh dela pod posebnimi pogoji. Med delom so varovani, vpeti v skalo in upravljajo težke vrtalke in druge stroje. Zaradi tega je njihova okretnost zmanjšana in v primeru, da se nanje z višje točke sproži kamenje, se nimajo časa umakniti. Zapore planinskih poti v času delovnih akcij na teh poteh so nujne za varnost tako markacistov kot planincev, ki se po njih gibajo. V času del poti niso primerno varovane, poleg tega se na določenih delih markacistom ni mogoče izogniti. Medtem ko se vsi zavedamo, da se planinske poti uporablja na lastno odgovornost, pa moramo vedno poskrbeti, da ne ogrožamo ostalih planincev in drugih uporabnikov planinskih poti. Če naletimo na zaporo planinske poti, se jo je treba dosledno držati in izbrati alternativne poti, ki so v slovenskih gorah številne,” poudarja Albin Žnidarčič, vodja odbora za tehnična vprašanja KPP PZS.
Da bi se izognili zaporam in preveliki obremenitvi Triglavskega pogorja v poletnih mesecih, se v planinski organizaciji že več kot dvajset let trudimo razpršiti obisk na celoten slovenski gorski in hribovit svet ter spodbujamo obisk gora tudi zunaj glavne poletne planinske sezone, seveda ob ustrezni opremljenosti in primerni psihofizični pripravljenosti.
V letu 2015 so društva, skrbniki poti, delu na planinskih poteh posvetili približno 41.200 prostovoljnih ur. “Visoko številko je moč med drugim pripisati posledicam žledoloma februarja 2014, ki bodo vidne na dolgi rok. Zaradi razredčenega gozda ima podrast idealne pogoje za razraščanje, zato redno čiščenje in markiranje vzameta več časa. Zaradi zmanjšane količine dreves, ki bi s koreninskim sistemom zadrževale zemljo, se je povečala nevarnost erozije in zato marsikje markacistom naložila zahtevnejša dela z dodatno erozijsko zaščito in odstranjevanjem novo padlih dreves s poti. Poleg tega so gozdove napadli podlubniki, kot je lubadar. Taka drevesa morajo lastniki po idrijsko-cerkljanskih, polhograjskih in drugih gozdovih odstraniti. Marsikje letos poteka sečnja gozdov, zaradi česar lahko kje zmanjka kakšna markacija,” razloži Katarina Kotnik, strokovna sodelavka Komisije za planinske poti PZS, in poziva planince: “Če naletite na delo na planinski poti, bodisi s strani markacistov bodisi lastnikov zemljišč in gozdarjev, vas pozivamo k previdnosti in naprošamo, da upoštevate opozorilne table o zapori planinskih poti in navodila delavcev na terenu. Obiskovalce gora prav tako prosimo, da vse opažene poškodbe in pomanjkljivosti na planinskih poteh sporočajo na e-naslov poskodbe.poti@pzs.si.”
Planinci lahko pod okriljem akcije Droben prispevek za markanten vtis donirajo za obnovo planinskih poti. Kdor želi prispevati 1 evro za obnovo planinskih poti, pošlje SMS s ključno besedo POT na1919.
Čeprav markacisti planinske poti, ki so pomemben del slovenske turistične infrastrukture, nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno, ostaja nerešeno vprašanje financiranja njihovega vzdrževanja in obnove. “Planinske poti so v Sloveniji močno razširjene in pogosto uporabljene, saj je planinarjenje ena izmed najbolj razširjenih oblik rekreativne dejavnosti v Sloveniji. Poleg tega planinske poti predstavljajo tudi pomemben del slovenske turistične ponudbe, saj mnogi tujci obiskujejo Slovenijo ravno zaradi našega gorskega sveta in ohranjene narave, ki jo lahko na najmanj moteč način obiščejo ravno z uporabo planinskih poti. Zaradi vseh teh razlogov v Planinski zvezi Slovenije menimo, da bi morala država čim prej urediti sistemsko financiranje vsaj materialnih stroškov vzdrževanja mreže lahkih planinskih poti, pri zelo zahtevnih oz. zavarovanih planinskih poteh pa aktivno sodelovati pri zagotavljanju pogojev za njihovo dolgoročno vzdrževanje. V planinski organizaciji vzdrževanje planinskih poti opravljamo na prostovoljni osnovi, ne zmoremo pa dolgoročno zagotavljati vseh potrebnih finančnih sredstev. Smo pa zelo veseli pomoči pri vzdrževanju planinskih poti, ki nam jo s helikopterskimi prevozi opreme in markacistov nudita Slovenska vojska in Policija, ter s finančnimi sredstvi, ki jih PZS prejema od Fundacije za šport in društva od nekaterih lokalnih skupnosti in sponzorjev,” osvetli predsednik PZS Bojan Rotovnik.
