Inovativnost družbe je odvisna od stopnje akademske svobode. Do tega zaključka je prišla mednarodna skupina raziskovalcev, ki je analizirala prijave patentov v 157 državah od leta 1900 do 2015. Podatke so primerjali z indikatorji Indeksa akademske svobode (Academic Freedom Index) in prvič pokazali jasno povezavo. Zaskrbljujoče je, da se je v zadnjih letih stopnja akademske svobode po svetu znižala – raziskovalci s tem napovedujejo tudi upad inovativnih rezultatov.
Več svobode, več patentov
Raziskovalci so število patentih prijav pridobili iz podatkovne baze PATSTAT Evropskega patentnega urada. Ugotovili so, da izboljšanje akademske svobode pripelje do porasta v številu patentnih prijav. Hkrati so opozorili, da se je akademska svoboda med leti 2011 in 2021 prvič v zadnjih 100 letih znašla v upadu. Trend velja tudi za 25 držav, ki so na področju znanosti vodilne.
Raziskovalci so ocenili, da to pomeni 4 do 6 odstotkov manjše inovativne sposobnosti. V vodilnih državah je situacija še nekoliko slabša, saj so predvideli 5 do 8 odstotni upad inovativnosti. Raziskovalci svoje rezultate vidijo kot rdeč alarm za mnoge države. Zaskrbljujoče je, da trend ni povezan le z diktatorskim vodstvom, temveč je vse pogostejši celo v demokratičnih državah, kjer imajo velik vpliv populistične stranke.
Rezultati so plod temeljite analize
Do rezultatov je pripeljala temeljita analiza, ki je zagotovila, da so ti karseda zanesljivi. Raziskovalci so tako preverili, da je korelacija resnično posledica akademske svobode in ne splošne svobode v družbi. Izločili so tudi možnost obratne vzročnosti, torej možnosti, da države dovolijo več akademske svobode, če so trenutni inovativni rezultati prenizki. Rezultati so bili konsistentni tudi, ko so se raziskovalci osredotočili le na države z zelo majhnim ali na države z zelo velikim številom patentnih prijav. Vse to govori v prid več akademske svobode.
Slovenija: uspešnejša s patenti, težave pri njihovi komercializaciji
V Sloveniji je za zaščito intelektualne lastnine in patentiranje pristojen Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Ta vodi postopke za podelitev patentov, ki inovatorjem omogočajo pravno zaščito izumov in s tem možnost, da svoje inovacije učinkovito tržijo. Slovenija je uspešna na področju inovacij, se pa sooča z izzivi pri komercializaciji patentov. Po statističnih podatkih Evropskega patentnega urada (EPO) Slovenija letno vloži več sto patentnih prijav. Uspešna je zlasti v visokotehnoloških sektorjih, kot so farmacija, biotehnologija in informacijska tehnologija. Vendar je ključno, da se ti patenti uspešno preoblikujejo v tržne izdelke ali storitve, kar v Sloveniji ostaja izziv za mnoge mlade inovatorje.
Priložnosti in podpora mladim inovatorjem v Sloveniji
Če imaš idejo (in bi jo rad uspešno komercializiral), ti je v Sloveniji na voljo kar nekaj priložnosti za njen razvoj in izvedbo projekta.
Na univerzitetnih ravneh delujejo inkubatorji, kot je Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI). Ta mladim podjetnikom in raziskovalcem nudi podporo pri razvoju poslovnih idej, v obliki mentorstva, delavnic, izobraževanj in dostopa do investitorjev. So tudi odlična priložnost za mreženje z drugimi podjetniki in strokovnjaki. Priložnost za motivirane mlade podjetnike, ki si želijo seznaniti s tujimi trgi in imajo ambicije v mednarodnem poslovanju, ponuja Evropska unija s programom Erasmus za mlade podjetnike.
Če si ravnokar ustanovil podjetje ali ga nameravaš ustanoviti v kratkem, ti lahko finančno pomaga pri izmenjavi, s katero pridobiš ključne kompetence. Finančno in druge oblike pomoči nudi tudi Slovenska poslovna točka (SPOT), bogat vir informacij s tega področja pa je podjetniški portal SPIRIT Slovenija.
Novinar
