Vsi mislimo, da imamo svojo svobodno voljo in da so naše odločitve plod našega uma. A v potrošniški družbi se izkaže, da to sploh ne drži. Večino naših odločitev ustvari čredni nagon oziroma nasprotovanje črednemu nagonu in pa čustveni odzivi. In podjetja znajo to odlično izkoristiti.
Antropomorfizem
Ko vidiš izdelek, ki je simpatičen ali pa izkazuje človeške lastnosti, pa naj bo to plišasta igračka, skodelica za kavo ali pa nova majica s potiskom, podzavestno začneš sočustvovati s tem predmetom in mu podzavestno pripišeš človeške lastnosti ter potrebe. S tem predmetom nato navežeš površna čustva in si ga želiš imeti. Tako kupiš trikrat predrago skodelico za kavo in to samo zato, ker se ti je zasmilila.
Zaupljivi obrazi in seksi telesa
Zakaj v reklamah ljudje prekomerne teže vedno igrajo neumnega nevedneža, stare konzervativne tete vedno nezaupljivega kupca, brhka dekleta in izklesani fantje pa se vedno smejijo, flirtajo in uživajo ob uporabi določenega izdelka? Oglaševalci ti želijo podzavestno sporočiti, da si, če ne kupiš in uživaš v njihovem izdelku, podoben stari teti ali pa prekomerno težkemu nevednežu. In ti nisi tak, kajne? Zato bodi seksi in kupi naš izdelek.
Poleg tega imajo oglaševalci preučeno, kateri obrazi so zaupljivi in kateri ne. Tako v reklamah vedno uporabijo osebo z zaupljivim obrazom, ki tvoji prazgodovinski podzavesti sporoča, da lahko njemu in bolj pomembno, produktu, zaupaš.
Redka in zadnja ponudba
Ko vidimo, da je nekaj, kar bi si mogoče želeli, v omejenih količinah se v nas zbudi neka lakomnost in želja po pridobitvi te redke stvari. Kakor na primer pri zlatu ali dragih kamnih. Dragi kamni pa so tudi odličen primer tega poslovnega trika.
Diamanti sploh niso tako redki in niti niso kaj preveč vredni kamni. A korporacija De Beers, ki ima v lastništvu vse diamantne izvire, omejuje pritok teh ogljikovih kristalov na trg in tako umetno ustvari občutek redkosti. S tem pa lahko tudi popolnoma povprečen kristal prodajajo po nesramno visokih cenah.
Podobno je tudi, ko grozi nevarnost, da bo nekega izdelka zmanjkalo. Kar naenkrat smo pripravljeni kupiti ta izdelek po veliko višjih cenah. Pa čeprav je tega produkta na skrivaj še dovolj na zalogi in njegova cena nikakor ni primerna njegovi vrednosti.
Lažni in varljivi popusti
O super! Majica, ki stane 50 evrov, je sedaj 35 evrov. Ampak a si res želiš to majico? Zakaj si jo želiš? Ti je res všeč ali ti je všeč popust oziroma ponudba? Veliko ljudi namreč kupi stvari, ki so znižane, samo zato, ker so znižane, čeprav jih sploh ne potrebujejo.
Obstaja pa še en trik s popusti, ki ga rada uporabljajo nekatera podjetja. Če se določen produkt ne prodaja dobro, mu zvišajo ceno in nato spustijo ceno na originalno ceno s popustom. Zgornji trik nato poskrbi, da se produkt začne prodajati.
Podzavestna stimulacija
Te je kdaj zanimalo, zakaj imajo trgovine in restavracije značilne barve? Na primer rdečo, ki jo rade uporabljajo trgovine, ki imajo višje cene in restavracije s hitro hrano. Rdeča namreč podzavestno sili k lakoti in naglim odločitvam. Zato je premišljen nakup v takem okolju skorajda nemogoč.
Modra barva nas prisili v strateško razmišljanje. Zato jo uporabljajo trgovine z nizkimi cenami in velikimi količinami. Tako v taki trgovini strateško nakupiš vse potrebno… za nekaj mesecev vnaprej, čeprav je trgovina le nekaj metrov stran od tvojega doma in se ti sploh ne sanja, zakaj boš naslednji teden potreboval pet paketov toasta.
Zelena je barva, ki nas opominja na domače, naravno in okoljevarstveno. Ta barva je priljubljena pri korporacijah, ki bi rade opomnile (beri: prepričale) kupca, da so njihovi produkti pridelani doma ali pa iz naravnih in lokalnih materialov ter ne škodujejo okolju, čeprav velikokrat to sploh ni res.
Pri trgovinah z oblačili sta najbolj popularni bela in črna. Tako njihove obleke izpadejo posebej barvite ali v primeru črnih in belih oblačil, skladne, urejene in elegantne. Bela barva tudi izniči občutek za čas in tako v trgovini zapraviš več časa.
Ali je etično, da se podjetja poslužujejo takih trikov? V komentarjih nam zaupaj, če se bodo tvoje nakupovalne navade sedaj spremenile.
Novinar