V Sloveniji je trenutno več kot dva tisoč študentov prava in prav vsi, ki bodo želeli na pravniški državni izpit, sicer pogoj za delo v pravosodju, bodo morali prej opraviti pripravništvo. Zadnja novela Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) sodniško pripravništvo znatno skrajšuje in prinaša nekaj pomembnih novosti …
Obvezno sodniško pripravništvo zdaj še eno leto …
Za izpolnitev pogojev za pristop k pravniškemu državnemu izpitu mora univerzitetni diplomirani pravnik po sedaj veljavnem sistemu opraviti dve leti pripravništva, od tega eno leto na sodišču, kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, lahko pa tudi kot oseba v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, torej volontersko. Drugo leto usposabljanja je izbirno in se lahko opravi na sodišču, na ustavnem sodišču, pri državnem tožilstvu, pri zakonodajnem organu, v državni upravi, pri notarju, pri odvetniku, pri državnem pravobranilstvu, pri pravni fakulteti ali na visoki pravni šoli, v pravni službi pravne osebe, pri upravnem sodišču ali pri organu za postopek o prekrških.
Med obveznim sodniškim pripravništvom je pripravnik tri mesece v kazenskem sodstvu, pet mesecev v civilnem sodstvu in štiri mesece v gospodarskem ali delovnem sodstvu. Seznami s kandidati se vodijo na štirih slovenskih višjih sodiščih (Ljubljana, Koper, Celje, Maribor), in sicer glede na povprečno oceno v času študija, čas prijave in ločeno za volontersko pripravništvo in pripravništvo v delovnem razmerju na sodišču. Določena mesta pa so namenjena odvetniškim, notarskim in državno-tožilskim pripravnikom.
Skladno z 11. a členom zakona je sodniški pripravnik po opravljenem pravniškem državnem izpitu dolžan (na poziv) skleniti delovno razmerje za ustrezno delovno mesto na sodišču, pri državnem tožilstvu, pri državnem pravobranilstvu ali pri Ministrstvu za pravosodje najmanj za čas trajanja pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem na sodišču. V nasprotnem primeru mora povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva.
… po novem bo osem mesecev dovolj (ker se izbirno pripravništvo podaljšuje na šestnajst mesecev)
Noveliran ZPDI, ki se bo začel uporabljati marca letos, najprej določa, da se lahko sodniško pripravništvo opravlja tudi na tožilstvih, obvezno sodniško pripravništvo pa skrajšuje na osem mesecev. Po novem se bo sodniški pripravnik pet mesecev usposabljal na civilnopravnem področju na sodiščih in tri mesece na kazenskopravnem področju na sodiščih ali državnih tožilstvih. Prej omenjena posebna mesta za odvetniške in notarske pripravnike se odpravljajo, na sodiščih, ki poslujejo tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, pa se uvajajo mesta za pripravnike, ki obvladajo ta jezik na višji ravni in na območju tistega višjega sodišča tudi prebivajo. Izbirno pripravništvo pa bo zdaj trajalo šestnajst mesecev.
Omenjena dolžnost vračila prejemkov iz naslova sodniškega pripravništva se iz neto zvišuje na bruto plače, prav tako pa bo moral kandidat sam kriti stroške pravniškega državnega izpita. Te bo sicer založilo Ministrstvo za pravosodje, vendar jih bo posameznik, ki v treh letih po opravljenem izpitu po svoji volji ne bo sklenil delovnega razmerja skladno z 11. a členom, dolžan povrniti.
Do izpita pa celo brez sodniškega pripravništva
Pravico do opravljanja pravniškega državnega izpita pa bo po tej zadnji noveli imela tudi oseba, ki ni opravila pripravništva po tem zakonu, če je bila v rednem delovnem razmerju v trajanju najmanj 32 mesecev s polnim delovnim časom pri sodnem svetu, sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu, odvetniku, notarju, osebi, ki opravlja dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra za pravosodje, ali Ministrstvu za pravosodje, na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava, oziroma je bila v rednem delovnem razmerju najmanj 48 mesecev s polnim delovnim časom pri ustavnem sodišču, zakonodajnem organu, v državni upravi in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, pri pravni fakulteti, visoki pravni šoli ali v pravni osebi na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava; izpolnjuje splošne pogoje za sodniškega pripravnika, in je opravila obvezne oblike izobraževanja, ki jih s pravilnikom predpiše minister za pravosodje, zlasti je prisostvovala na obravnavah in drugih procesnih dejanjih, izdelala osnutke sodnih odločb, se udeleževala seminarjev in drugih primerljivih oblik izobraževanj.
Martina Srblin
