Pri bolonjskem procesu študija ne poznamo več specialističnega študija. Bolonjski proces namreč uvaja novo vrsto magisterijev, ki jih prej v slovenskem visokem šolstvu ni bilo.
To so t. i. strokovni magisteriji, kjer študenti poglabljajo znanje s prve študijske stopnje ter se učijo raziskovalnih metod in pristopov za nadaljnje samostojno raziskovanje.
Pred bolonjsko reformo so v Sloveniji obstajali samo t. i. znanstveni magisteriji. Ti so usmerjali študenta v znanstveno raziskovalno delo, ki je študenta vodilo predvsem v akademsko kariero. V preteklosti pa je bila razlika med specialističnim in magistrskim študijem predvsem ta, da je bil specialistični študij usmerjen bolj ozko. Specialistični študij je študentu omogočal poglobljeno izobraževanje za ožjo strokovno področje, študent je s tem postal usposobljen za reševanje najzahtevnejših strokovnih nalog, kakor tudi organizaciji dela za uspešno reševanje le-teh. Medtem je magistrski študij bil bolj usmerjen v raziskovalno in znanstveno sfero. Vendar, kot že omenjeno, v bolonjskem sistemu specialistični študij ni več prisoten. Informacije so nam pripravili Igor Jesih, sekretar za univerzitetno politiko in izobraževanje pri ŠOUM, Blaž Jamšek, pravni svetovalec, in Danijela Gutić, socialna svetovalka – Zavod Študentska svetovalnica
»S študijskim letom 2009/10 so fakultete in akademije na Univerzi v Ljubljani razpisale samo prenovljene in nove študijske programe prve stopnje in enovite magistrske študijske programe. Obveznosti v študijskih programih so ovrednotene s kreditnimi točkami po ECTS. Magistrski študijski programi obsegajo 60 do 120 kreditnih točk in trajajo eno do dve leti, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let. Magistrski študijski programi, ki obsegajo 60 kreditnih točk, omogočajo študentom, ki so na prvi stopnji končali študij, ovrednoten s 180 kreditnimi točkami, dodatni letnik, tako da si skupaj pridobijo 120 kreditnih točk, potrebnih za dokončanje magistrskega študijskega programa. Enoviti magistrski študijski programi omogočajo študentom pridobitev in poglabljanje strokovnega znanja in usposobljenosti. Lahko se oblikujejo, če se izobražujejo za poklice, urejene z direktivami EU, izjemoma, če je tako določeno s posebnim predpisom, pa tudi za druge poklice v Republiki Sloveniji. Glede razpisa za vpis, pogojev za vpis in meril za izbiro ob omejitvi vpisa pa se zanje uporabljajo določbe za univerzitetne programe prve stopnje. Enoviti magistrski študijski programi trajajo praviloma 5 let in obsegajo 300 kreditnih točk.« Blaž Jamšek, pravni svetovalec, in Danijela Gutić, socialna svetovalka – Zavod Študentska svetovalnica
Po novem se bodo v magistrske študijske programe lahko vpisali tudi diplomanti visokošolskih strokovnih programov. Z zakonom je omogočeno, da se diplomanti dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe vpišejo neposredno v doktorski študijski program 3. stopnje. To pa ne pomeni, da se ne morejo vpisati v magistrski program – v tem primeru visokošolski zavod obravnavajo individualne vloge in odločijo o morebitnih priznanih obveznostih.
Mojca Buh
