Aktualna tema, ki nas spremlja zadnje čase je plagiatorstvo. Je plagiat dejstvo ali gre za pretiravanje?
Aktualna tema, ki nas spremlja zadnje čase, je plagiatorstvo. Kaj je torej plagiat? Po Verbinčevem Slovarju tujk je to „tatvina na področju znanosti ali umetnosti, torej, da nekdo prepiše tuje spise in jih izdaja pod svojim imenom“. Gre torej za tatvino besedila, ki ga je nekdo napisal, „tat“ pa ga uporabi kot svojega.
Spletna stran http://plagiarism.org/plagiarism-101/what-is-plagiarism/ navaja, da plagiat pomeni ukrasti in prenesti idejo ali besede iz drugega dela in to uporabiti kot svoje. Ljudje zmotno menijo, da je plagiat le kopiranje drugega dela ali izposojanje izvirne ideje nekoga drugega. Napačno citiranje in povzemanje še ne pomenita plagiata.
Spletna stran Plagiarism.org navaja tudi nekaj najpogostejših oblik plagiatorstva, in sicer, da oseba tuje avtorsko delo v celoti ali del tujega avtorskega dela podpiše s svojim imenom in ga odda kot lastni, izvirni izdelek, da oseba nepravilno citira tuje avtorsko delo, iz česar ni jasno, da gre za citat, da oseba uporabi tuje avtorsko delo ali del avtorskega dela, ga malo spremeni in ne navede vira in da oseba uporabi avtorsko delo v tujem jeziku tako, da ga prevede in vključi v lastno besedilo brez navedbe pravega avtorja.
Glede na to, da se pojem plagiatorstva pojavlja največkrat v povezavi z diplomskimi deli, se postavlja vprašanje, ali so krivi študentje, je odgovoren mentor? Je to povezano s tem, kakšna so merila fakultet, ki jih je treba izpolniti pred oddajo diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela?
Kaj je plagiat?
Preverila sem, kako ta pojem obravnavajo fakultete in kako opozarjajo na pravilnost navajanja virov.
Fakulteta za organizacijske vede v Kranju Univerze v Mariboru ima na svoji spletni strani opredeljen pojem plagiatorstva: „Plagiatorstvo pomeni vsako predstavljanje tujega dela kot lastnega. Za opredelitev plagiata obseg plagiata ni pomemben. Plagiat je lahko en stavek (ključni stavek naloge ali misel) ali celotno delo.“
Merila so različna … „Vsak pri sebi bi moral razmisliti in zapisati, od kje je dobil določen podatek.“
Po informacijah s fakultete ima Univerza v Mariboru za preverjanje plagiatov program za testiranje, ki deluje v Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru (DKUM). Program deluje tako, da konkretno nalogo primerja s tistimi diplomskimi in magistrskimi deli, ki so že v bazi DKUM. Pomanjkljivost pa je, da ne more preveriti tudi v bazi drugih slovenskih univerz ali v tujini.
Študent v DKUM pošlje popolnoma končano in od mentorja ustno odobreno nalogo. V nekaj urah študent in mentor dobita povratno informacijo. Na osnovi tega poročila mentor presodi, ali gre za plagiat ali ne. Če so potrebni popravki naloge oziroma dodatni vnosi virov, mora študent znova poslati nalogo v testiranje. Testiranje mora ponoviti tudi večkrat, če mentor to zahteva oziroma tolikokrat, dokler mentor ni zadovoljen. Vire in literaturo mora študent v nalogi ustrezno navesti in citirati. Prav tako morajo biti vsa uporabljena gradiva navedena v seznamu uporabljene literature na koncu pisnega izdelka študenta. Naloga mentorja je torej, da besedilo ali dele besedila še dodatno preveri, tako z vsebinskega vidika kot tudi z računalniškim programom za odkrivanje plagiatorstva.
Testiranje?
Problem se pojavi, ker dela, ki so bila napisana v preteklosti, niso bila testirana, tudi viri niso bili navedeni in s tem je „plagiat naloga“ avtomatsko postala original.
Skratka, da študent diplomsko delo lahko zagovarja, mora poleg opravljenih obveznosti pripraviti delo, ki ustreza navodilom za diplomiranje, ki jih ima fakulteta, ki ustreza zahtevam mentorja in prestane testiranje, ki pokaže, ali je delo plagiat.
Ekonomsko poslovna fakulteta Univerze v Mariboru na svoji spletni strani opozarja, da je odgovornost mentorja, da opozarja študenta na spoštovanje avtorskih pravic, zlasti na povzemanje virov in literature. Mentor tudi pregleda besedilo in rezultate analize plagiatorstva. Ko se pojavi sum na plagiat, mora mentor ta sum raziskati, ga potrditi ali ovreči. Torej mentor študenta ne sme takoj obtožiti, da je njegovo delo plagiat. Plagiatorstvo je potrebno dokazati, kar pa ni pristojnost in naloga mentorja. Mentor le potrdi svoj sum o plagiatorstvu in o tem obvesti pristojne na fakulteti. Mentor preveri analizo oziroma rezultate preverjanja, ki ga dobi po elektronski pošti. Poleg tega lahko mentor preveri plagiatorstvo tudi s pomočjo drugih orodji. Ko se mentor prepriča, da gre za plagiat, preveri in oceni, kakšen je pomen plagiata za zaključno delo in glede na to predlaga ustrezen ukrep.
Univerza v Ljubljani v svojem sporočilu za medije na spletni strani prav tako opozarja na plagiat. Pojasnjuje, da to, kdaj je naloga označena za plagiat, določajo uveljavljena pravila akademskega pisanja in pravila stroke. Plagiat je kršitev moralnega upravičenja avtorja do priznanja avtorstva. Avtor ima izključno pravico priznanja avtorstva na svojem delu.
Iz pojasnila Univerze izhaja, da se „plagiatorstvo pri zaključnem delu najpogosteje zgodi tako, da plagiator tuje avtorsko delo označi s svojim imenom in pri prevzemanju (citiranju in povzemanju) ne navede imena pravega avtorja.“
S Pravne fakultete Univerze v Ljubljani pa so sporočili, da morajo vsi študenti pravne fakultete pred zagovorom svojega diplomskega in magistrskega dela ter doktorske disertacije podpisati izjavo o samostojnem delu oziroma izjavo o avtorstvu, ki je sestavni del oddane naloge. V tej izjavi študenti med drugim podpišejo, da so pri izdelavi naloge upoštevali določila Pravilnika diplomskih nalog oziroma Pravilnika o doktorskem študiju, prav tako podpišejo, da se zavedajo, da plagiatorstvo pomeni hujšo kršitev pravil in predpisov, ki urejajo to področje. Za izdelavo samostojnega in izvirnega avtorskega dela je v prvi vrsti odgovoren vsak študent sam. Prav tako je odgovoren za pravilnost pri navajanju citatov, in sicer v sodelovanju s svojim mentorjem (v primeru, ko tema naloge posega tudi v drugo pravno področje, pa tudi s somentorjem), ki na koncu presodi, ali in kdaj je naloga primerna za zagovor. Pred zagovorom diplomske, magistrske in doktorske naloge le-te preverjajo z računalniškim programom.
Pravilnik navajanja in citiranja
Študent s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo je pojasnil, da je pred pričetkom pisanja diplomskega in magistrskega dela prejel pravilnik na 60 straneh o pravilnem navajanju virov in citiranju s primeri. Mentor ga je pri delu sproti opozarjal na pravilno navajanje in citiranje virov. Ko je bila diploma primerna za zagovor, ga je mentor napotil v knjižnico na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, kjer so nalogo preverili in mu odobrili zagovor. Po njegovem mnenju so se stvari zelo posplošile z nastopom bolonjskega študija, predvsem zaradi večjega števila študentov in hitrejšega diplomiranja na prvi stopnji. Na koncu je še dodal, da je v primeru raziskovalnega dela pri diplomskem delu mentor bolj prisoten oziroma z njim veliko bolj sodeluješ.
Študentka s Fakultete za družbene vede v Ljubljani je pojasnila, da je pred oddajo diplomskega oziroma magistrskega dela treba nalogo naložiti v program, ki jo pregleda in ugotovi, ali je delo plagiat ali ne. Ko študent prejme izpis iz tega programa, ta izpis priloži pri oddaji zaključnega dela.
S Pedagoške fakultete v Ljubljani pa so sporočili, da so v tem študijskem letu uvedli preverjanje oddanih seminarjev, diplom in drugih del s programom proti plagiatorstvu Turnitin. To bodo v bodoče lahko počeli tudi študenti pred oddajo svoji del, za zdaj pa imajo navodilo profesorji oziroma mentorji, da preko tega programa preverjajo originalnost avtorskih del študentov.
Tujina … „Zadnja odločitev je vedno tvoja in ni odvisna od mentorja. Mentorjeva naloga je voditi, usmerjati in ne pisati ter sprejemati odločitve. Vloga mentorja je taka, kot je vloga trenerja pri športu!“
Študentka June z Univerze v Bilbau v Španiji je povedala, da je pisala magistrsko nalogo z dvema mentorjema. Enega je imela v Španiji, drugega na Danskem, kjer je bila na študijski izmenjavi. Mentorja sta med seboj morala uskladiti pravila in navodila za pisanje. Mentor je zanjo pomenil osebo, ki usmerja in daje nasvete o tem, kako se je treba spopasti s temo zaključnega dela. Mentor ji je nalogo sproti pregledoval in ji povedal, kaj mora popraviti, spremeniti in dopolniti. Z njim se je tudi posvetovala o tem, katero literaturo uporabiti. June pravi, da se ji zdita pomoč in usmerjanje mentorja zelo pomembna pri izdelavi zaključnega dela. Doda tudi, da na univerzi ni pravilnika s tehničnimi pravili, ampak obstaja le struktura zaključnega dela, ki ji mora študent slediti. Po navadi ta navodila da mentor, pred zagovorom pa je delo pregledano tudi s strani drugih ljudi na fakulteti. Zadnja odločitev je vedno študentova in ni odvisna od mentorja. Njegova vloga je voditi, usmerjati in ne pisati ter sprejemati odločitve. Vloga mentorja je taka, kot je vloga trenerja pri športu.
Zaključek …
Res je, da mentor pri zaključnem delu nosi veliko odgovornost. Ne glede na to, da je študent odgovoren za svoje delo, je tudi naloga mentorja, da preveri oziroma presodi, ali je delo plagiat. V pomoč so mu računalniški programi, ki preverjajo in primerjajo zaključna dela.
Res pa je tudi, da je plagiat v bistvu tatvina tujega dela, zato bi se morali vsi zavedati, da je pri pripravi diplomskega ali magistrskega dela treba uporabiti svoje znanje in zaključiti študij z lastnimi močmi in znanjem. Posledice so namreč hude. Možen je odvzem strokovnega ali magistrskega naziva, kar na primer izhaja iz Statuta Univerze v Ljubljani.
Alja Purg
Preberite še: Programska oprema za podjetja (poslovni programi): Cene in ponudniki
