„Ko bom velik, bom igralec.“ Ta pogosti otroški stavek sem vedno izdavila tudi jaz, ko me je kdo vprašal, kaj bom, ko bom velika. Vedno sem si želela biti igralka, a tik pred vpisom na faks me je bolj navdušila komunikologija, odnosi z javnostmi.
Pogovarjala sem se z Jernejem Pristovom, predstavnikom za odnose z javnostmi v SNG Drami Ljubljana.
Vsakdo mora nekje začeti – Jernej o svojem prvem stiku z odnosi z javnostmi …
S teoretskim konceptom odnosov z javnostmi sem se prvič srečal kot študent na Fakulteti za družbene vede. V praksi pa sem se jih seveda zavedal že veliko prej v srednji šoli, v časih, ko je bilo to področje najbrž največja poklicna aspiracija družboslovno usmerjenih „mladih intelektualcev“. Zato sem si takrat pogosto rekel: „Vse drugo prej kot piarovec.“ Na to „zarečeno“ pot sem potem prišel preko delovanja v in kasneje tudi vodenja ŠS PRSS. Že med študijem sem začel delati v PR oddelku agencije Imelda Ogilvy, kjer sem ostal štiri leta in pol. Te dni pa ravno mineva pol leta, odkar sem v ljubljanski Drami. Všeč mi je raznolikost področja in njegova moč, če ga znamo voditi na pravi način.
Kaj sploh počne piarovec v gledališču? Kot piarovec v oglaševalski agenciji ali začne dan s kavico in časopisom?
V SNG Drama Ljubljana se ukvarjam z vsemi področji komunikacije, ki so pomembna za naše gledališče. Lahko bi rekli, da so z vidika mojega delovnega mesta „primarne“ javnosti mediji, zaposleni in abonenti. Posebnost in čar dela v gledališču pa je njegova raznolikost, nepredvidljivost oziroma, če hočete, omniprezentnost – nikoli ne veš, kaj novega te čaka. Od, na primer, intervjuja v Delovi Sobotni prilogi do skrbi, da na premieri celotna ekipa razreže torto. Če bi moral opisati tipičen dan, bi ta v osnovi obsegal pregled klipingov, odgovarjanje na vprašanja medijev, interno usklajevanje z vodstvom, s službo za marketing, organizacijo programa in prodajo. Pri tem pa moram poudariti, da noben dan ni tipičen, stvari, ki bi jih rad naredil, pa nikoli ne zmanjka. Kar je najbrž tudi največja motivacija za delo.
Ker je to delo na kulturnem področju, verjetno obstaja tudi razlika med delom na oglaševalski agenciji in delom v gledališču?
Ključna razlika med odnosi z javnostmi v agenciji ali na strani „naročnika“ je v globini, ki jo lahko doseže tvoje delo. Oglaševalske agencije običajno hkrati izvajajo vsebinsko zelo različne projekte, ki so pogosto vnaprej časovno omejeni in temeljijo na nekem pogodbeno definiranem obsegu dela. Ob tem so iz različnih razlogov še pogosteje prisiljene v površinskost oziroma instant poznavanje tematike, ki naj bi jo upravljale oziroma komunicirale. Delo „na drugi strani“ je tako veliko bolj osebno – služba (če te seveda veseli) res postane del tvojega življenja.
Pomembna razlika je tudi v obsegu dela, ki zna marsikoga presenetiti: delo v gledališču (no, vsaj za Dramo lahko to suvereno trdim) v časovni dimenziji pogosto presega povprečen obseg tedenskega delavnika v agenciji. Na primer: Drama v letu izvede okoli 500 predstav na domačih, gostovalnih in festivalnih odrih, kar je daleč največ v slovenskem prostoru. Na leto izvedemo vsaj deset premier (običajno pa več), ki so ob sobotah, kar pomeni najmanj deset delovnih vikendov na sezono. Premiere seveda nadgradimo z različnimi tematsko dopolnjujočimi dogodki, ki prav tako zahtevajo svojo pozornost in prisotnost. S sodelavko, ki skrbi za marketing v oglasnem smislu, pa morava skrbeti tudi za ažurnost digitalnih kanalov naše komunikacije. Potem so tu redna dežurstva, pri katerih sodeluje tudi uprava, in sicer na predstavah, med tednom, lahko pa tudi ob vikendih, gostovanja po Sloveniji ali v tujini, festivali, različna interna srečanja, vaje itd.
Obstaja pa tudi razlika „kadrovske“ narave – na strani naročnika ima posameznik bistveno več odgovornosti kot kateri koli kader na agencijski strani, prav tako pa posamezne službe v najširšem obsegu izvaja ena oseba, brez pomočnikov.
Zakaj za vraga pa potrebujejo igralci in predstave piarovca? Saj so že sami po sebi tako znani, da privabijo ljudi.
Ljubljanska Drama je gledališče z ugledno tradicijo, najobsežnejšo in vedno opazno gledališko produkcijo v slovenskem in širšem merilu ter z izjemno priznanim in priljubljenim umetniškim ansamblom. Vendar z vidika komunikacije zgolj zavedanje o teh dejstvih znotraj Drame in v krogih naklonjenih v gledališču ni dovolj. Ključna naloga odnosov z javnostmi v gledališču je, da na različne in vedno nove načine izpostavijo posamezne uprizoritve, igralce, dogodke, nove projekte itd. ter da ta sporočila spodbudijo in nadgradijo izmenjavo (pozitivnih) mnenj gledalcev od ust do ust.
In, si še vedno želite postati igralci? Pa še toliko (bolj) simpatičnih poklicev je v gledališču.
Tadeja Kosovel,
članica Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi
Pridruži se nam v Študentski sekciji Slovenskega društva za odnose z javnostmi. Aktualna brezplačna izobraževanja PRedigre in naše projekte najdeš na www.mojpiar.com.
