Na izbor poklica in študijske smeri vpliva veliko različnih dejavnikov. Tako ti na primer eni svetujejo, da si izberi poklic, v katerem boš užival, spet drugi, da se je treba prilagoditi spreminjajoči se naravi dela in gospodarskim razmeram.
Kako perspektiven je poklic, ki ga imaš rad, a ga ne moreš opravljati, ker po njem ni potrebe? Zanimivo je tudi dejstvo, da za mnogo poklicev prihodnosti sploh ne obstaja formalna kvalifikacija.
Kateri poklici bodo v prihodnosti najbolj iskani
Zaposlitvene in kadrovske agencije navajajo za najbolj perspektivne panoge informatiko, zdravstvo in nego, farmacijo, varovanje oseb in premoženja, elektroniko, telekomunikacije, gradbeništvo in strojništvo, varstvo okolja, izobraževanje.
Na prvem mestu se povsod pojavlja zdravstvo, v smislu zdravstvene nege ter skrbi za zdravo življenje in osebno nego (zdravniki, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje, poklici v domovih za ostarele, wellness strokovnjaki, psihologi, farmacevti). Zaradi globalizacije in vse večje mobilnosti je perspektiva v jezikih (jezikovni prevajalci) in poklicih, ki so povezani z mobilnostjo (vozniki, piloti, poklici v prometu, transportu in turizmu).
Še naprej bodo potrebe po odličnih kadrih s področja trženja, financ in računovodstva ter vrhunskih menedžerjih. Po koncu krize naj bi se povečalo povpraševanje po poklicih s področja energetike, lesarstva, strojništva, mehatronike, gradbeništva ter računalništva in informatike.
Nekateri poklici bodo izumrli
Globalne spremembe in napredek so povzročili, da nekateri poklici izumirajo. To velja predvsem za razne obrtnike. V najboljšem primeru se bo njihov obseg zelo zmanjšal. To so čevljarji, drvarji, urarji, konstrukcijski mehaniki, blagajniki, strojepisci, cariniki, poštni uradniki, rudarski inženirji itd. Zaradi prehoda iz industrijske v storitveno družbo se je zmanjšalo tudi povpraševanje po kovinarjih, tesarjih, kleparjih ključavničarjih in lesarjih.
Torej, družboslovje ali naravoslovje?
Že dalj časa beležimo v Sloveniji prevlado in večjo priljubljenost družboslovnih smeri, kljub vse večjim potrebam gospodarstva po naravoslovnih in tehničnih usmeritvah. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da ima Slovenija še vedno nižjo stopnjo zaposlitev v storitvenem sektorju v primerjavi z razvitejšimi državami EU. Prihodnost imajo poklici, ki vključujejo več interdisciplinarnih znanj s kombinacijo znanja svetovnih jezikov, saj je za uspeh v vse bolj globaliziranem svetu treba biti vsestranski in odprt za nove ideje.
Ksenija Gider
