Kljub razmeram mladi pri nas še upajo, da bodo s pravo izbiro poklica zaposlitev dobili.
Perspektivni študijski programi
Za perspektivne bi po nekaterih navedbah lahko označili programe naravoslovnih ali tehničnih smeri, tako na srednješolski kot univerzitetni/visokošolski ravni. Največ problemov pri zaposlovanju pa naj bi imeli družboslovci in humanisti. Vendar je možnost zaposlitve velikokrat bolj odvisna od fleksibilnosti in inovativnosti posameznika in ne toliko od same izobrazbe.
Najperspektivnejši poklici
Po nekaterih napovedih in analizah najbolj naraščajo potrebe po poklicih, ki so povezani z zdravstvenim varstvom in nego, prebivalstvo se namreč vse bolj stara. V Sloveniji so med poklici z višjo izobrazbo najbolj iskani inženirji strojništva, elektrotehnike, računalništva in gradbeništva. Med poklici z visoko izobrazbo pa je največje povpraševanje po univerzitetnih diplomiranih inženirjih strojništva, elektrotehnike, računalništva in informatike, univerzitetnih diplomiranih kemikih, magistrih farmacije, profesorjih razrednega pouka, defektologije za duševno motene, profesorjih angleščine in matematike, medicinskih sestrah, fizioterapevtih, zdravnikih in zobozdravnikih. Prihodnost imajo tudi poklici, ki vključujejo več interdisciplinarnih znanj s kombinacijo znanja več svetovnih jezikov.
Najtežje pa dobijo zaposlitev arhitekti, sociologi, komunikologi, novinarji, pravniki, prevajalci, filozofi, zgodovinarji, tajniki, uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu.
Raziskave pa med najperspektivnejše poklice uvrščajo inženirje biomedicine, epidemiologe, psihologe, družinske in zakonske terapevte, znanstvenike v medicini, zobozdravnike, ustne higienike, svetovalce za duševno zdravje, organizatorje dogodkov, osebne trenerje, strokovnjake za tržne raziskave in za trženje, oskrbovalce in negovalce na domu, spletne razvijalce, programerje, strokovnjake za informacijsko varnost, sistemske operaterje, skrbnike baz podatkov, CRM-strokovnjake, finančne analitike, finančne svetovalce, revizorje in kvalificirane delavce, kot so: proizvodni tehnologi, mehanski inženirji, orodjarji, kuharji, varilci in strugarji, oblikovalci kovin, elektrotehniki in vodovodarji.
Nekateri poklici, po katerih delodajalci danes povprašujejo, morda v naslednjem desetletju ne bodo več potrebni. Hkrati pa nastajajo vedno novi poklici, ki jih ustvarjajo nove tehnologije. Lep primer je poklic oblikovalca spletnih strani, ki ga pred 10 leti še ni bilo.
Matej Glažar
