Že v prejšnji številki smo vam predstavili projekt Osveščen, ne zadet!, ki poteka v okviru Društva študentov medicine Slovenije. Izvedeli ste, kaj počnemo na področju drog ter na kakšen način. Zdaj pa bi se osredotočila predvsem na vprašanje, zakaj.
V dveh letih vodenja projekta sem doživela že vse mogoče odzive na naše delo. Mnogokrat sem slišala izjave, kot je: “Droge? Se ne drogiram.” Ali pa: “To se me ne tiče, sam nimam nič z drogami.” Še vedno ne morem verjeti, da si lahko nekdo izoblikuje tak odnos, še posebej v današnjem času, ko srečaš drogo na vsakem koraku. Ko vidiš otroke v petem razredu osnovne šole, ki že eksperimentirajo z marihuano. Ko izveš, da je tvoja prijateljica zaradi fanta začela s kokainom. Ko te na cesti ustavi fant in prosi za telefon, da pokliče svojega dilerja, ker krizira … A ne, drog ni, to ni moj problem …
Seveda ni vedno tako. Pri delu sem doživela tudi ogromno pohval, pogovor s staršema, ki imata hčerko v komuni, izpoved nekdanjega alkoholika, nešteto vprašanj o drogah in nato zamišljene izraze na obrazih, izraze, ki ti povedo, da si nekaj naredil prav. Da se je ta oseba zamislila o svojem početju ali o početju prijatelja, sestre, brata … Zaradi takih ljudi, odzivov in življenjskih zgodb mi je v veselje delati pri tem projektu in, da, delati na področju drog.
Vsi, ki sodelujemo pri projektu, se trudimo, da bi nekaj dosegli, da bi se stvari začele spreminjati na bolje. Trudimo se odpreti oči mnogim, zmanjšati tabu in stigmatizacijo uporabnikov drog.
Rada bi se zahvalila celi ekipi, ki je letos sodelovala pri projektu! Zakon ste! :
Zaključila pa bi s citatom J. Rakuš v delu Električna zadrga:
Poskusiš prvič. Bruhaš. Rečeš: nikoli več.
Poskusiš drugič. Bruhaš. Rečeš: nikoli več.
Poskusiš tretjič. Ne bruhaš. Nič ne rečeš. Pomisliš na naslednjega.
Tina Korač
