Študijsko leto in izpitni roki
Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta. Deli se na zimski in poletni semester. V obeh je za organizacijo pedagoškega dela zagotovljenih 15 delovnih tednov. Zagotovljena so tri izpitna obdobja, v okviru katerih naj bi študentje imeli možnost trikratnega opravljanja izpita pred vpisom v višji letnik. Izpitni roki so konec januarja do sredine februarja, poletni od začetka junija do začetka julija in jesenski od konca avgusta do konca septembra.
Preverjanje uspešnosti
Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za napredovanje v višji letnik. S kolokviji se preverja znanje iz predmetov celotnega semestra ali le določenega dela predmeta. Ob koncu izobraževanja morajo študentje določenih fakultet opraviti še diplomski izpit, to je zaključni izpit, s katerim se preverja in ocenjuje znanje, ki ga mora študent obvladati, da bi uspešno zaključil študij.
Rezultati in ocene se objavijo ob upoštevanju predpisov o varstvu osebnih podatkov na oglasni deski univerze najkasneje sedem dni po pisnem izpitu. Če je rezultat pozitiven, se ocena vpiše v uradno evidenco (indeks).
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami:
10 – odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami,
9 – prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami,
8 – prav dobro: solidni rezultati,
7 – dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami,
6 – zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem,
5 – 1 nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem.
Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno do odlično.
Napredovanje v višji letnik
Če opraviš vse s študijskim programom in statutom univerze določene obveznosti, se lahko vpišeš v višji letnik. Izjemoma lahko fakulteta odobri vpis v višji letnik le, če imaš izpolnjenih več kot polovico obveznosti, vseh pa nisi mogel izpolniti iz upravičenih razlogov, in če je za pričakovati, da boš obveznosti izpolnil do roka, ki ti ga določi za to pristojna komisija.
Ponavljanje ali zamenjava študijskega programa oziroma pavziranje
Če vseh obveznosti ne opraviš, lahko v času študija enkrat letnik ponavljaš. Fakulteta lahko določi tudi izpolnjene minimalne pogoje za ponavljanje. V času ponavljanja ohraniš vse pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Vsak študent ima tudi pravico, da enkrat zamenja študijski program oziroma se prepiše na drugo fakulteto. Tako ima v resnici vsak študent možnost do dveh rednih vpisov (v smislu prepisa oziroma zamenjave študija) ali pa enega rednega vpisa in enega ponavljanja. Zatem ti ostane le še možnost izrednega vpisa na visokošolski zavod ali pa »pavziranje«.
Pavziranje pomeni, da si vpisan na fakulteto, vendar brez statusa študenta in pravic, ki iz tega izhajajo. To se zgodi, ko ne izpolnjuješ pogojev za ponavljanje ali pa če si že ponavljal. Če pavziraš več kot dve leti zapored, ti visokošolski zavod, na katerem študiraš, lahko naloži dodatne študijske obveznosti, diferencialne izpite, z utemeljitvijo, da se je v tem času študijski program spremenil.
Izjemni vpis v višji letnik
Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge (materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze). O tem odloča na prvi stopnji komisija za študijske zadeve, lahko pa tudi drug organ, določen s pravili članice.
Ksenija Gider
