Kaj se zgodi, če moramo med pisanjem sms-a hoditi, razmišljati katero pot bomo izbrali, da ne bomo zamudili avtobusa ter odgovarjati kolegu, ki lovi isti avtobus? Naši možgani preprosto niso sposobni učinkovito opravljati več nalog hkrati, zato pogosto pride do napak in do podaljšanega časa opravljanja teh nalog, pa čeprav samo za par sekund, če je težavnost nižja.
Raziskava, ki so jo izvedli Meyer, Evans in Rubinsten, pojasnjuje, da čeprav mislimo, da opravljamo več nalog v istem trenutku, naši možgani v bistvu preklapljajo od enega opravila k drugemu. Le-to je pogojeno z dvema praviloma: »Sedaj hočem delati to, namesto tistega.« in »Sedaj izklapljam pravila za tisto in vklapljam pravila za to nalogo.« Ti pravili nam omogočata da preklapljamo med opravili brez da bi se tega zavedali. Posledično multitasking deluje učinkovit na površju, ko pa pravzaprav porabi več našega časa in povzroči tudi več napak.
Kaj ugotovitve pomenijo v praksi?
Razumevanje tveganj naših možganskih preklopov med različnimi nalogami nam lahko pomagajo izbirati strategije, ki spodbudijo našo učinkovitost. Kuhanje večerje medtem, ko govoriš s prijateljem, se bo verjetno izšlo brez težav. Po drugi strani pa pogovor po telefonu med vožnjo predstavlja veliko nevarnost.
Pri študiju multitasking ne bo tako drastično vplival na izide situacij, lahko pa vseeno pripomore k vaši študijski in delovni učinkovitosti ter produktivnosti. Lotite se vsake naloge posebej. Če vam le-to dela težave, si naredite načrt, kako si bodo naloge, ki jih morate opraviti, sledile. Ugasnite telefon in se izognite komunikaciji z drugimi.
Celovita ponudba kadrovskih storitev.
HR svetovalka / psihologinja
