Prokrastinacija izvira iz čustev, ne pa iz slabe časovne organizacije

S prokrastinacijo se spopada veliko ljudi: študenti, tisti, ki delajo od doma, tisti, ki delajo v pisarni… Vsakemu se kdaj zgodi, da namesto, da bi delal, na Wikipediji bere o lastnostih golobov, na YouTubu gleda posnetke govorečih papig ali pa se znajde na profilu sestrične fanta svoje prijateljice. Najhuje je, da nas to ne osrečuje. Nismo sproščeni, temveč živčni, naš drugi, odgovornejši jaz, pa nam na uho tuli: »Kaj je s tabo? Spravi se že enkrat delat!«

Tradicionalni pogled strokovnjakov za prokrastinacijo krivi slabo organizacijo časa. Po njihovem prokrastiniramo zato, ker napačno ocenimo, koliko časa bomo potrebovali za določeno nalogo. Zadnja leta so vse glasnejša mnenja psihologov, ki mislijo, da je ta teorija napačna. Tim Pychyl z univerze Carleton v Kanadi in Fuschia Sirois z Univerze v Sheffieldu sta mnenja, da je vzrok za prokrastinacijo v težavi z obvladovanjem čustev, ne pa z organizacijo časa.

Zaradi naloge, ki jo odlagamo, se počutimo slabo. Ta naloga je morda dolgočasna, pretežka ali pa se bojimo, da nam ne bo uspelo. Zato začnemo početi nekaj drugega – da bi se zamotili in se začasno bolje počutili. To zavedanje odpira nove načine za boj s to grdo navado. Pychyl je prepričan, da se kdorkoli lahko odvadi prokrastinacije.

Začarani krog

Pogosteje prokrastiniramo, ker smo slabe volje, nepotrebne aktivnosti, ki se jih lotimo, pa jo začasno izboljšajo. Velikokrat jih izberemo, tudi če vemo, da nas po to stalo naših dolgoročnih ciljev. Gre za začaran krog: prokrastinacija nas za kratek čas zamoti, na dolgi rok pa vodi v krivdo in posledično v stres. Zaradi tega nismo v ravno najboljšem razpoloženju, tega pa si nato poskušamo dvigniti z gledanjem amaterskih plesalcev na TikToku. Več kot prokrastiniramo, bolj smo pod stresom; bolj pod stresom kot smo, več prokrastiniramo.

Pride lahko celo do kronične prokrastinacije, nagnjenosti k prokrastiniranju redno in za dolga časovna obdobja. Strokovnjaki kronično prokrastinacijo povezujejo z duševnimi in fizičnimi posledicami, med drugim s tesnobo, depresijo, pogostimi prehladi, gripo in celo s srčno-žilnimi boleznimi. Razlog za vse te težave tiči v stresu, ki ga povzroča kronična prokrastinacija, in v dejstvu, da se zaradi nje ljudje ne rekreirajo in ne obiskujejo zdravnika.

Preprosto začni

Prokrastinacijo lahko premagamo, če se naučimo nadzorovati čustva. Pri tem nam lahko pomaga metoda ATC (Acceptance and Commitment Therapy), ki nas uči prednosti psihološke fleksibilnosti. Nauči nas tolerirati neprijetne občutke in misli, se kljub tem občutkom osredotočiti na sedanjost in dati prednost izbiram in dejanjem, ki nas bodo približali tistemu, česar si v življenju najbolj želimo.

Tudi čisto sami, brez zgoraj opisane metode, se lahko borimo proti prokrastinaciji. Raziskave kažejo, da prvi korak proti neki nalogi zadevo poenostavi – nadaljevati je nato veliko lažje. Naslednjič, ko smo na temu, da v YouTube odtipkamo funny cats, se raje vprašajmo, kaj je tisti prvi, enostavni korak, ki bi ga morali narediti za začetek opravljanja naloge, ki jo imamo pred sabo. To bo naše misli preusmerilo iz naših čustev na akcijo. Naredimo tisti prvi korak, vsi ostali bodo veliko lažji, smešne mačke pa pozabljene.

Nika Grizila

Spletna stran

Novinar