Verjetno ste se že kot bruci naposlušali nasvetov starejših kolegov in profesorjev, ki so vztrajno trdili, da so delovne izkušnje zlata vredne in marsikdaj štejejo več kot formalna izobrazba. Predstavljajmo si dva nasprotnika v ringu, ki se bojujeta za prevlado. Prvi nasprotnik je izobrazba, drugi pa izkušnje. Kdo mislite, da bo zmagal v primeru, če se borita za poklic farmacevta? Kaj pa bi se zgodilo v primeru poklica tržnega raziskovalca ali psihologa?
Prvi pogoj: izobrazba
Seveda ne smemo dvomiti v to, da je prav izobrazba tista, ki jo številni delodajalci postavijo kot prvo in tudi nujno zahtevo v procesu selekcije. Z drugimi besedami to pomeni, da brez ustrezne izobrazbe najverjetneje ne boste zadostili pogojem razpisa za iskano službo. Izobrazba je torej tista, ki nam da teoretično ozadje, strokovna znanja ter spretnosti, da lahko opravljamo poklic, za katerega smo se odločili. Ampak – ali je zgolj izobrazba dovolj, da prepričamo bodočega delodajalca, da smo zanj najprimernejši kandidat? Odgovor na to vprašanje je: zelo težko.
Zakaj je pomembno, da si že med študijem pridno nabiram izkušnje?
Ko boste po končani diplomi zaprosili za določeno delovno mesto, bo zagotovo eno izmed vprašanj delodajalca o izkušnjah, ki ste si jih pridobili med študijem. Če boste na svojem področju delali že v času študija, lahko uskladite teoretična znanja s praktičnimi, spoznavate različna področja dela (in tako ugotovite, kaj vam najbolj ustreza) ter si ob tem pridobite veliko novih poznanstev. Prav ta pa vam bodo zagotovo prišla prav v procesu iskanja službe, saj »dober glas seže v deveto vas«. Tudi kadroviki in zaposlovalci bodo v tem primeru opazili, da ste že vpeti v delovno okolje in posledično bo tudi uvajanje trajalo manj časa, kot bi ga porabili za uvajanje nekoga, ki nima niti enega delovnega dne.
Rešitev: kombinacija obojega
Odgovor na glavno vprašanje torej ni tako zelo enostaven. Veliko delodajalcev namreč zahteva tako izobrazbo kot tudi izkušnje, zato je pomembno, da pripravite kombinacijo obojega. Med študijem si poiščite taka dela, ki vam bodo prinesla izkušnje iz področij, ki vas najbolj zanimajo in obenem stremite tudi k širjenju svoje socialne mreže. Ob tem pa seveda ne pozabite: z nabiranjem izkušenj lahko pričnete že danes. ?
Izkušnje si lahko naberete preko:
- študentskega dela (Mjob, E-servis, Adecco),
- prostovoljstva (https://www.prostovoljstvo.org),
- obštudijskih dejavnosti (strokovne konference, predavanja, delavnice, okrogle mize, karierni centri),
- strokovnih praks (obveznih, poletnih).