Kdo si je decembra zadal vsaj en cilj ali zaobljubo za januar? »Drugo leto bom …«, »Drugo leto začnem …« Konec leta je ponavadi popoln mesec za postavljanje vseh mogočih ciljev, ki pa večinoma ostanejo neuresničeni.
Zakaj je temu tako? Pogosto si v tem času leta postavljamo cilje zgolj zato, ker je zaželeno. Cilj si zastavimo, nimamo pa nobene želje ga dejansko uresničiti. Vsake toliko pa se vseeno pojavi cilj, ki nam je pomemben in nam doseganje le-tega veliko pomeni. V takšnih primerih ne gre zapostaviti dejstva, da je ključno, kako si cilj zastavimo.
Cilj naj bo pameten
Ena najpogostejših metod, po katerih postavljamo cilje, je metoda SMART.
SPECIFIČEN, kar pomeni, da cilj dobro opredelimo,
MERLJIV, kar pomeni, da lahko izmerimo nek učinek oziroma objektivno pokažemo, da je cilj bil dosežen, ali pa ne,
DOSEGLJIV, pri čemer se moraš najprej vprašati ali ti ga okolje sploh omogoča doseči,
REALISTIČEN, kar pomeni, da ga zastaviš znotraj svojih omejitev.
ČASOVNO OMEJEN, pri čemer je potrebno zastaviti časovni okvir oziroma urnik.
Primer:
Želja: Drugo leto želim narediti nekaj za svojo kariero.
Cilj po SMART modelu:
Specifičen: Prijavila se bom na 2 delavnici, na katerih se bom naučila nekaj novega.
Merljiv: Udeležba na delavnici.
Dosegljiv: v Sloveniji se izvaja veliko delavnic in usposabljanj, zato je prijava mogoča. Veliko jih je celo brezplačnih, zato finančni vidik ne bo predstavljal težave.
Realističen: Zaradi vseh ostalih obveznosti me bo več izobraževanj časovno obremenjevalo, zato ne bom motivirana, da se jih udeležim.
Časovno omejen: V prvih dveh tednih januarja bom aktivno iskala razpoložljive delavnice, ki bodo izvedene januarja ali februarja.
Kaj se zgodi, če si postavim previsok cilj? Čeprav se na začetku sliši lepo, začnem kmalu izgubljati na motivaciji, ker nimam občutka po napredku. Tudi v primeru prenizkega cilja bom verjetno izgubila motivacijo, saj zaradi nizke privlačnosti cilja izgubim interes.
Celovita ponudba kadrovskih storitev.
HR svetovalka / psihologinja
