Ali več denarja res pomeni tudi več sreče?

Ali so ljudje, ki zaslužijo več denarja, v vsakdanjem življenju srečnejši? Čeprav se to vprašanje zdi preprosto, so raziskave v preteklosti prinesle nasprotujoče si ugotovitve, zaradi česar je odgovor nanj negotov. So torej tisti z več denarja srečnejši?

Vsakodnevna sreča z naraščanjem letnega dohodka se ne vedno povečuje

Leta 2010 sta Daniel Kahneman in Angus Deaton z univerze Princeton objavila temeljno delo, v katerem sta ugotovila, da se je vsakodnevna sreča z naraščanjem letnega dohodka povečevala, vendar se je nad 75 tisoč dolarjev izenačila in sreča se je ustavila. Nasprotno pa je delo, ki ga je leta 2021 objavil Matthew Killingsworth z Univerze v Pensilvaniji, pokazalo, da se sreča z dohodkom nad 75.000 dolarjev stalno povečuje, ne da bi se ustavila.

Da bi uskladila razlike, sta se združila v tako imenovanem kontradiktornem sodelovanju in združila moči z univerzitetno profesorico Barbaro Mellers, ki je na univerzi Penn Integrates Knowledge opravljala vlogo arbitra. V novem članku, objavljenem v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, je trojica dokazala, da so v povprečju višji dohodki povezani z vedno višjimi stopnjami sreče. Vendar pa se odnos še bolj zaplete, saj razkriva, da se v okviru tega splošnega trenda nesrečna kohorta znotraj vsake dohodkovne skupine močno poveča do 100.000 dolarjev na leto, nato pa se sreča ustavi.

»Najpreprostejše povedano to pomeni, da so za večino ljudi večji dohodki povezani z večjo srečo,« pravi Killingsworth, višji sodelavec na Penn’s Wharton School in glavni avtor članka. »Izjema so ljudje, ki so finančno dobro preskrbljeni, vendar nesrečni. Če ste na primer bogati in nesrečni, vam več denarja ne bo pomagalo. Za vse ostale je bilo več denarja v nekoliko različni meri povezano z večjo srečo.«

Čustveno blagostanje in dohodek nista povezana z enim samim odnosom

Mellers se poglobi v to zadnjo misel in ugotavlja, da čustveno blagostanje in dohodek nista povezana z enim samim odnosom. »Pri ljudeh z različnimi ravnmi čustvenega blagostanja je funkcija različna,« pravi. Natančneje, pri najmanj srečni skupini sreča narašča z dohodkom do 100.000 dolarjev, nato pa se z rastjo dohodka ne povečuje več. Pri osebah v srednjem razponu čustvenega blagostanja se sreča z dohodkom povečuje linearno, pri najsrečnejši skupini pa se povezava nad 100.000 dolarji dejansko pospeši.

Združevanje moči Raziskovalci so se tega skupnega dela lotili ob spoznanju, da so pri svojem prejšnjem delu prišli do drugačnih zaključkov. Kahnemanova študija iz leta 2010 je pokazala izravnavo, medtem ko Killingsworthova študija iz leta 2021 tega ni pokazala. Kot pove že ime, je cilj tovrstnega kontradiktornega sodelovanja – pojem, ki ga je uvedel Kahneman – rešiti znanstvene spore ali nesoglasja tako, da se združijo različne strani skupaj s posrednikom, ki je tretja oseba.

Obstajata tako srečna večina kot nesrečna manjšina

Killingsworth, Kahneman in Mellers so se osredotočili na novo hipotezo, da obstajata tako srečna večina kot nesrečna manjšina. Domnevali so, da se sreča prve skupine z večjim prihodkom denarja nenehno povečuje; sreča druge skupine se z naraščanjem dohodka izboljšuje, vendar le do določenega dohodkovnega praga, potem pa ne napreduje več.

Da bi preverili to novo hipotezo, so poiskali vzorec izravnave v podatkih iz Killingworthove študije, ki jih je zbral s pomočjo aplikacije, ki jo je ustvaril in se imenuje Track Your Happiness. Aplikacija večkrat na dan v naključnih trenutkih pošlje udeležencem različna vprašanja, vključno s tem, kako se počutijo na lestvici od zelo dobro do zelo slabo. Killingsworth izračuna povprečje sreče in dohodka posameznika in na podlagi tega sklepa, kako sta ti dve spremenljivki povezani.

Podatki iz leta 2010 so merili zlasti nesrečo in ne sreče na splošno

Preboj v novem partnerstvu se je zgodil že na začetku, ko so raziskovalci ugotovili, da so podatki iz leta 2010, ki so razkrili plato sreče, dejansko merili zlasti nesrečo in ne sreče na splošno. »To je najlažje razumeti s primerom,« pravi Killingsworth. Predstavljajte si kognitivni test za demenco, ki ga večina zdravih ljudi brez težav opravi. Takšen test bi sicer lahko odkril prisotnost in resnost kognitivnih motenj, vendar ne bi razkril veliko o splošni inteligenci, saj bi večina zdravih ljudi dobila enako odličen rezultat.

»Na enak način so podatki iz leta 2010, ki kažejo na plato v sreči, večinoma imeli odlične rezultate, tako da nam povedo o trendu na nesrečnem koncu porazdelitve sreče in ne o trendu sreče na splošno. Ko to prepoznamo, ni nujno, da sta ti dve na videz nasprotujoči si ugotovitvi nezdružljivi,« pravi Killingsworth. »In to, kar smo ugotovili, je na neverjetno lep način potrdilo to možnost. Ko smo v podatkih za leto 2021 preučili trend sreče za nesrečne ljudi, smo ugotovili popolnoma enak vzorec, kot smo ga ugotovili leta 2010; sreča razmeroma strmo narašča s prihodki, nato pa se ustali na planoti. Dve ugotovitvi, ki sta se zdeli popolnoma protislovni, sta v resnici posledica podatkov, ki so neverjetno skladni.«

Izrisati te ugotovitve bi bilo težko

Izrisati te ugotovitve bi bilo težko, če se raziskovalni skupini ne bi združili, pravi Mellers, ki meni, da za reševanje znanstvenih sporov ni boljšega načina kot nasprotno sodelovanje. »Tovrstno sodelovanje zahteva veliko večjo samodisciplino in natančnost v razmišljanju kot standardni postopek,« pravi. »Sodelovanje z nasprotnikom – ali celo z osebo, ki ni nasprotnik – ni enostavno, vendar obe strani lažje prepoznata meje svojih zahtev.« To se je tudi zgodilo, kar je privedlo do boljšega razumevanja odnosa med denarjem in srečo.

Po Killingsworthovih besedah imajo te ugotovitve posledice tudi v resničnem svetu. Tako bi lahko na primer pomagale pri razmišljanju o davčnih stopnjah ali načinu nagrajevanja zaposlenih. Seveda so pomembne tudi za posameznike, ko se odločajo za poklicno pot ali ko tehtajo med višjim dohodkom in drugimi prednostnimi nalogami v življenju, pravi Killingsworth.

Vendar dodaja, da za čustveno blaginjo denar ni edini in najpomembnejši dejavnik. »Denar je le eden od številnih dejavnikov sreče. Denar ni skrivnost sreče, lahko pa nekoliko pripomore,« zaključuje Killingsworth.

Tilen Kemperle

Novinar