Prokrastinacijo, odlaganje dela do zadnjega možnega trenutka, se pogosto zmotno jemlje kot lenobo, pomanjkanje ciljev ali kaj podobno negativnega.
Vendar v resnici gre za psihološko stanje, ki ga dr. Linda Sapadin opiše takole: »Gre za nerazrešen problem, kako se izogniti konfliktu. Ujeti smo med tem, da si nekaj želimo ali moramo storiti in tem, da se opravilu izognemo. Ta ambivalenca nas prikuje na mesto, namesto da bi izbrali eno ali drugo pot – storiti ali ne storiti.«
Sapadin je med drugim tudi motivacijska govornica in avtorica knjig. Po njenih besedah obstaja 6 tipov prokrastinatorjev in vsak si lahko pomaga tako, da prepozna svoj tip, svoje ovire in se z njimi sooči. Šest tipov prokrastinatorjev izvira iz treh vedenjskih tipov. Prva dva sta povezana s pozornostjo do podrobnosti, druga dva s pogledom na prihodnost, četrti in peti pa z osebnimi odnosi.
Raziskava leta 1992 je pokazala, da 52 % udeleženih študentov meni, da imajo srednjo do visoko potrebo po pomoči glede prokrastinacije.Ocenjeno je, da se 80–95 % študentov zaplete v prokrastinacijo, približno 75 % pa se jih ima za prokrastinatorje. Ali bi rekel, da je 30 let pozneje ta odstotek večji ali manjši?
Tipi so sledeči: perfekcionist, sanjač, zaskrbljenec, ustvarjalec krize, upornik in tisti, ki dela preveč. V nadaljevanju se ti bo morda zdelo, da se najdeš v več kot enem tipu. To je čisto normalno, pravi Sapadin, ključ je, poznati naše miselne poti in razrešiti cikel prokrastiniranja.
Perfekcionisti se težko lotijo ali dokončajo projekt, saj ne sprejmejo ničesar manj od popolnosti. Posvečajo preveč pozornosti podrobnostim, kar jih zavira v kreativnem toku in onemogoča, da bi opravilo dokončali in bili zadovoljni z njim.
Obratno od perfekcionista, tip sanjača sovraži podrobnosti. Vidi končni izdelek, ki je lahko odličen, vendar ima težavo priti do tja. Podrobnosti mu vzamejo motivacijo in projekt ostane le super ideja brez izvedbe.
Kot pove že ime, zaskrbljenca skrbi. Večino časa in energije posveti razmišljanju o vseh »če-jih« in »ali-jih«, namesto fokusu na delo. Je preveč previden in se boji zapustiti sfero znanega.
Ravno nasproten pogled na prihodnost ima ustvarjalec krize. Ta tip prepriča samega sebe, da najbolje dela pod stresom in tudi sicer uživa v adrenalinskih nočeh tik pred rokom oddaje. Ta tip bi se zdel manj problematičen kot ostali, vendar dejstvo je, da pod stresom nihče ne dela najbolje. Razen morda teče. Za kvalitetno delo je potrebno imeti odmore, čas da možgani prebavijo informacije in podobno. Poleg tega se stresa drži sloves tihega ubijalca.
Upornik uživa v tem, da si sam narekuje ritem, kdaj kaj opraviti, tudi če to poškoduje njegove odnose in kariero. Želi biti neobrzdan in nepredvidljiv. Reče da bo nekaj storil, a tega ne stori ali pa veliko pozneje, pravi Sapadin.
Po angleško »overdoer« se zdi, da ne paše v kategorijo prokrastinatorjev. Vendar preveč dela, ki je usmerjeno v napačen cilj, ima enake posledice, kot da ne bi delal nič. Overdoerji nasprotno od upornikov še preradi pomagajo drugim. Kot da jim je delo ostalih prioriteta, se razdajajo medtem, ko njihove naloge ostajajo nedokončane.