V ponedeljek, 12. marca 2018, je na Fakulteti za management ob zaključku projekta I-Wire potekala izjemno zanimiva razprava na temo prihodnosti dela in socialne varnosti.
V razpravi so sodelovali Peter Pogačar, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mirsad Begić iz sindikata GLOSA, sindikat kulture in narave Slovenije in novinar Delavske enotnosti, ter dr. Klemen Širok s Fakultete za management, ki je bil tudi vodja projekta I-Wire.
Fakulteta za management je kot partnerica sodelovala pri projektu I-Wire, ki ga sofinancira Evropska komisija, od leta 2016. Vodja projekta na UP FM je bil dr. Klemen Širok, pri projektu pa so sodelovale še mag. Suzana Sedmak, dr. Suzana Laporšek in dr. Elizabeta Zirnstein. Gre za projekt, ki se ukvarja z vprašanjem novih avtonomnih delavcev – to so zaposlene ali samozaposlene osebe, ki so običajno višje izobražene, visoko avtonomne pri svojem delu in primarno prisotne v storitvenem sektorju. Cilj projekta je bil raziskati potrebe novih avtonomnih delavcev po zagotovitvi socialne varnosti in nove načine njihovega organiziranja pri vključevanju v socialni dialog. Obravnavana tematika je vedno bolj pomembna, saj po nekaterih ocenah ta segment trga dela v Evropski uniji obsega že več kot devet milijonov zaposlenih.
Projekt se konec marca zaključuje, in ker smo želeli rezultate še enega uspešnega projekta pod okriljem Fakultete za management predstaviti tudi širši javnosti, smo pripravili dogodek, ki smo ga obogatili z razpravo na temo fleksibilizacije in prihodnosti dela ter s tem povezanega vprašanja zagotavljanja socialne varnosti in vključenosti v socialni dialog.
Navzoče je uvodoma pozdravil prodekan za mednarodno sodelovanje na Fakulteti za management doc. dr. Igor Rižnar. Potem je doc. dr. Klemen Širok predstavil ključne izsledke projekta, med katerimi je izpostavil predvsem izjemno povečanje deleža novih avtonomnih delavcev v Evropski uniji sploh, še posebno pa v Sloveniji, kjer po nekaterih raziskavah ta delež narašča dosti hitreje kot drugod v Evropi. Raziskava v okviru projekta je pokazala tudi zaskrbljujoče (in žal ne presenetljivo) dejstvo, da so novi avtonomni delavci deležni manjše ekonomske in socialne varnosti, (v glavnem) nimajo glasu v socialnem dialogu, kar povečuje njihovo ranljivost in dovzetnost za spremenljive okoliščine na trgu dela in v gospodarstvu sploh.
Izsledki projekta in razmišljanje o prihodnosti dela so dali iztočnice za razpravo, ki se je dotaknila mnogih izzivov sodobne družbe in družbe prihodnosti, kot so prožnost zaposlovanja, prekarnost, atipične oblike dela, socialna izključenost ipd. Mirsad Begić je poudaril, da so procesi fleksibilizacije in deregulacije izpostavili delavce ekonomskim nihanjem in manjši socialni varnosti, kar je še posebno prizadelo tiste, ki šele vstopajo na trg dela (mladi, ki so tik pred vstopom na trg dela, so tudi predstavljali večji del občinstva okrogle mize). Kritiki sindikatov, ki so bili v preteklosti manj občutljivi in dojemljivi za delavce v nekaterih atipičnih oblikah, je dodal tudi skrb, da bodo nove generacije (in tisti, ki so že danes marginalizirani) »poskusni zajčki« za porajajoče se politike trga dela. Da novi trendi na trgu dela ne pomenijo (le) izgube delovnih mest, temveč pojavljanje novih, drugačnih del in delovnih mest, je izpostavil državni sekretar Peter Pogačar. Čeprav je težko predvideti, kakšna bodo ta delovna mesta čez deset let, pa je poudaril, da je jasno, da bodo potrebna nova znanja in da bo vse pomembnejši postajal koncept vseživljenjskega učenja, ki pa pri nas sistemsko ni vzpostavljen. Že zdaj smo priča spremenjeni naravi dela, kar med drugim pomeni, da se bo z digitalizacijo na primer povečalo število t. i. atipičnih delavcev, ki pa bi jim morali zagotoviti ekonomsko, pravno in socialno varnost. Trenutni sistem ni prilagojen novim oblikam dela, kar med drugim pomeni tudi, da delavci v novih oblikah dela nimajo enakih pravic do denimo socialne varnosti kot »klasično« zaposleni (torej tisti s pogodbo o zaposlitvi).
Razprava se je v nadaljevanju osredotočila na možne rešitve zgoraj omenjenih izzivov. Tako je Mirsad Begić poudaril, da je treba v prihodnosti razširiti davčno zajetje in vzpostaviti drugačno redistribucijo novo ustvarjene vrednosti. Hkrati je poudaril politično udejstvovanje mladih, saj so aktivni in angažirani državljani nujni za vzpostavitev novega sistema. Tudi Peter Pogačar se je strinjal, da bi morala biti sindikalna organiziranost večja in posledično močnejša. Zagovarja tudi stabilno financiranje delodajalskih in sindikalnih organizacij.
Mirsad Begić je ob koncu poudaril tudi potrebo po večji vpetosti sindikatov v načrtovanje prihodnosti, večji poudarek na soupravljanju v gospodarstvu. Da je končanje študija šele nov začetek, je za zaključek izpostavil Peter Pogačar in dodal, da morajo biti mladi pripravljeni na permanentno pridobivanje novih veščin.
Članek povzet iz objave UP FM
